Prikrita revščina

Poslanka SD Majda Potrata in svetovalka predsednika SD za delo, družino in socialne zadeve Andreja Črnak Meglič sta predstavili razsežnosti revščine, katera naj bi se skrivala za nekaterimi vzornimi statističnimi podatki. V SD opozarjajo na problem revščine v državi in ob tem poudarjajo veliko razliko med statistično določeno stopnjo revščine in uradno mejo revščine. Reševanje problema revščine in socialne izključenosti je po njihovem mnenju treba začeti urejati pri ustreznem plačilu za delo, ki je danes razvrednoteno.

Stopnja tveganja revščine celotne populacije V Sloveniji je v letu 2005 znašala 11,7 odstotka. Tako je pod pragom revščine živelo okoli 234.000 ljudi. Prag tveganja revščine za odraslo osebo, izražen v dohodku, je v letu 2005 znašal 466 evrov na mesec, za gospodinjstvo dveh odraslih in dveh otrok pa 978 evrov.

Uradni prag revščine v Sloveniji predstavlja minimalni dohodek, ki za odraslo osebo znaša 213 evrov, za drugo odraslo osebo 70 odstotkov tega zneska, za otroke pa 30 odstotkov. “Tako je razlika med uradno mejo revščine, torej tisto, pri kateri z denarnimi socialnimi pomočmi pomaga država, in statistično določeno revščino velika,” je med drugim poudarila Črnak Megličeva.

Črnak Megličeva o statističnih kazalcih s katerimi merimo revščino:

Izvirni greh revščine ali mizerno plačilo za delo:

Pojav, ki nam je vse bolj domač in se imenuje revni zaposleni:

Urh Maček