»Kaj morem, če mi gori med nogami?«

Valerie Tasso je razgalila Pariz, kurbe, moške, ženske in predvsem sebe. V poplavi slabih knjig, izbirčna sem kot »hudič«, prava osvežitev med sodobnimi pisateljicami. Ni mi všeč zato, kar piše o fuku, všeč mi je zato, ker piše o ženski, ki fuka.

Ni čutna, romantike ni, dogodki so tekoči in »težkih« zapletov, zaradi katerih moram potočiti kakšno solzo, ni. Iz njenih del puhti čisto prava ženstvenost, prvinski erotični naboj, ki ga nosi je čutno zaznaven, tudi zame, ki sem ženska.

Val fuka z vsakim, kurcem, ki ji pride pod »prste«, celo s takšnim, ki ji niti malo ne diši in je niti malo ne privlači. Ne morem pozabiti, kako opiše fuk z debelim poslovnežem in ga opisuje kot prašiča. Samo misel na takšen fuk nam je običajno odbijajoča, vendar se mar ne dogaja? Tega ne bi nobena ženska priznala. Fuka z nekom, ki ji ni bil všeč, vendar je to storila.

Njeno pisanje je golo v vseh variantah in kar me najbolj veseli, drznila si je tako daleč, kamor si ne upa vsaka ženska. Odstrla je zaveso pisanja o ženskem dojemanju seksa v prvi osebi in pogledala globoko v žensko dušo.

Bralcu ni nič prikrito, kljub temu, da pisateljica res skrbno dopušča domišljiji graditi visoke »zgradbe« spoznanja, da smo ženske veliko bolj žive, kot je videti na prvi pogled. Skozi svoje knjige ni razgalila samo ženskega mednožja, temveč tudi tiste prave, čiste ženske misli.

Današnja družba, poglejmo resnici v oči, žensk ki se fukajo ne sprejema. Moški so tisti, ki fukajo in si lahko privoščijo »črtice«. Vendar se nihče ne zamisli, da so te črtice ženske.
Moškega isti spol sploh ne obsoja, niti se ga bolj »kruto« ne lotevajo ženske (tudi če se ga, to hitro pade v pozabo), medtem, ko se izraz/žig kurba »prilepi« na vsako pripadnico ženske »delte«, ki jih je »fasala« od različnih.

Žigosajo pa ženske. Misel, da se to dogaja v naših »malih« mestecih in da se v večjih ne, odpade. Nedvomno vrana vrani ne izkljuje oči, ženska ženski pa. Ja.

Seksualna energija, ki kipi v telesih takšnih žensk, ki so običajno moškim privlačne, ostale ženske zelo moti. Moški žensko gleda in opazuje drugače, kot to počne ženska.

Ženske so v večnem tekmovanju za pozornost moških, medtem ko moškega kakšen pas ženska nosi niti ne zanima. Oblačila, nega in izpostavljanje. Vse za moške, vsa evolucija človeštva je pod pritiskom tekmovalnih žensk, ki nevede vplivajo na vse okrog njih. Če ženska ni lepa in ne izstopa zaradi tega, se začne uriti v drugih veščinah in že smo pri Valerie.

Ja. Smo pri fuku in smo pri ženski, ki ne da samo izgleda dobro, je tudi predrzna in piše o fuku. Ženska je kurčevo samozavestna, zaradi česar si zasluži spoštovanje. Ne vemo, če piše o svojem doživljanju, vendar tega ne zanika, niti ne pritrdi. Vse ostaja prva oseba, vse ostaja v knjigah, medtem, ko si »prasica« Val drzne vse tisto o čemer ženske lahko samo sanjajo.

Skrbno si nabira negativne točke pri ženski populaciji, ki nadvse rada »šikanirajo« vse kar je boljše in predvsem, kar je seksualno bolj zanimivo. Takšne, kot je v naših mislih Val, so največja nočna mora za sodobno žensko, ki ima dobro službo, soliden izgled in je urejena, vendar z vsem tem ne zadrži moške pozornosti, ko se pojavi »druga«, ki ima samozavest, ne le v glavi, ampak tudi med nogama. Ni dvoma, da so najboljše ženske tiste, ki so fizično privlačne in tudi inteligentne.

Počasi si, naša osovražena Val, negativne točke nabira tudi pri moških, ki so si nadeli nevidne »kiklice« in se bojijo, da jim ne bo dovolj dolgo stal za takšno žensko. Moški strah, da ni sposoben ženske zadovoljiti je pač večni problem »fuk luzerjev«.

Medtem, ko se svet in književni kritiki zgražajo se jaz cinično nasmiham. Človeškega ega ni mogoče potešiti, neprestano je lačen in vedno ima prav. Neprestano je v dvoboju s svojim »stvarnikom« in samim seboj. Vendar v seksualno nasprotje s samim seboj ne more in šele takrat vsak posameznik sname masko, pokaže svoj pravi obraz.

Vsi predobro vemo za kom se dviguje prah in Val zna tako lepo napisati, »kaj morem, če mi gori med nogami?«

Nana.O