Komentar - Matej

V zadnjem času so me večkrat povprašali, ali pričakujem, da bo letošnja volilna kampanja umazana. Pri tem sem dobil občutek, da je uporaba teh pojmov pogosto nejasna. Umazana kampanja bi pomenila uporabo laži, žalitev in hudih manipulacij. Vendar pa umazana kampanja ni isto kot negativna kampanja. Slednja namreč pomeni predvsem, da bolj kot lastne prednosti izpostavljamo napake našega nasprotnika. To pa seveda samo po sebi ni nič umazanega. Predvsem za opozicijo je povsem normalno, da v večji meri vodi negativno kampanjo, saj mora pokazati, kaj vse je bilo z dosedanjo oblastjo narobe in da je zamenjava oblasti zato potrebna. Prav tako ni samo po sebi nič umazanega, če se v kampanjo vpletejo dejstva iz zasebnega življenja – če seveda zraven ni laži in žalitev. Če se smejo politiki promovirati s simpatičnimi podrobnostmi zasebne narave, jim smejo manj simpatični vidiki zasebnosti tudi škodovati. Če se na primer izkaže, da politična osebnost v zasebnosti vara svojo partnerko ali partnerja, je to čisto zasebna stvar. Vprašanje pa je, ali je brez implikacij za opravljanje javne funkcije. Tisti, ki zasebno varajo, znajo navadno dobro lagati. Če nimajo pridržkov lagati najbližjim, zakaj bi imeli pridržke lagati volivcem? Podobno je z zdravjem kot zasebno zadevo, za katero pa vemo, da lahko vpliva na opravljanje javne funkcije. Zato ni nič umazanega, če se politike pred volitvami povpraša tudi po zdravju in še čem, sami pa naj se odločijo, ali bodo na to kaj odgovorili ali ne. V letošnji volilni kampanji sicer pričakujem tako negativne, kot tudi umazane elemente, oboje smo že videli. Res pa je, da se bodo večje stranke v glavnem izogibale zelo ostrih medsebojnih konfrontacij. Izkušnje namreč kažejo, da se izrazita ostrina, razen pri specifičnih strankah, kot je SNS, in deloma na lokalni ravni ne izplača, saj se zlahka obrne proti tistemu, ki po takem ostrem pristopu poseže. Zato pa se utegnejo ostra, močno negativna, pa tudi umazana politična sporočila vedno bolj intenzivno pojavljati tam, kjer se lahko njihov nosilec skrije za anonimnostjo. Zlasti internet tako tudi pri nas postaja idealno politično bojišče za velike in majhne, za močne in šibke. Tako se hkrati odpirajo nove možnosti in nove pasti, ki bodo od volivcev kot medijskega občinstva zahtevale predvsem več zdrave distance in zdrave kritičnosti. Razlikovanje med pomembnim in nepomembnim, med resničnim in lažnivim v današnjem medijsko-političnem svetu postaja namreč vse večji izziv.

Matej Makarovič