Zadnji nakupi

Tik pred volitvami je slovenska vlada potrdila še en vojaški nakup. Poleg več kot 150 finskih oklepnikov bo Slovenijo varovala tudi 50 metrska ruska ladja. Res veličastno. In zelo razvojno.

Obrambni minister Karel Erjavec je res vztrajen nakupovalec orožja. Po njegovi zaslugi bomo dobili večnamensko patruljno ladjo Svetljak. Kot pravi minister, bo ladja primerna tudi za reševanja. Sicer pa je zadevo predstavil tako, kot da Slovenija pri nakupu niti ni imela prave izbire. Vlada je z nakupom zaprla del klirinškega dolga, za katerega naj bi Rusija pogojevala, da se zapre z nakupi vojaške opreme. Na mizi so bile, kot trdi minister, samo tri možnosti – nakup raket za protizračno obrambo, ladje ali transportnega letala. Raket ne rabimo in ker primernih letal Rusi menda nimajo, je tako ostala na razpolago samo ladja – fregata Svetljak.

Slovenija s tem dobiva obalno stražo, ki bo vsekakor svetovni unikum. Čez leto in pol, ko bo ladja zgrajena, naj bi tako na dobrih 40 km obale dobili obalno stražo, katere glavno plovilo bo 50 metrska vojna ladja. In to za ceno, za katero bi lahko dobili vsaj deset mega gliserjev. Tudi, če bi bili tako nesrečno pokvarljivi kot zloglasni P 111. No namesto nekaj gliserjev, bo slovensko morje stražila vojaška fregata. Slovenska vojska bo postala tudi obalna straža, ki bo med Ankaranom in Piranom manevrirala svojo 50 metrsko fregato vredno 40 milijonov evrov. Manjka samo še otok in slika pomorske velesile, ki se bori za svoboden izhod na odprto morje, bo popolna.

Od 40 milijonov jih bo šlo iz klirinškega dolga 35. Torej je vse itak brez veze. Kdo bi se sekiral zaradi 5 milijonov evrov? Konec koncev bomo tako dobili tudi pravo vojno mornarico. Svetljak bo prevažal 24 mornarjev, od tega štiri častnike. Manjša težava je samo še, kje bo parkiran. A o privezu se bo tako ali tako odločala prihodnja vlada. Nekam bo ladjo pač treba dati, čeprav primernega mesta tako rekoč ni. Govori se o tretjem pomolu v Luki Koper, ki mu Ankarančani nasprotujejo. Ekološko so pomisleki gotovo upravičeni. Tudi za prebivalce Ankarana tretji pomol ne more predstavljati nikakršne pridobitve. Razen povečanja onesnaženja v vseh mogočih oblikah.

Zelena koalicija opozarja, da Luka Koper na sedanjih dveh pomolih danes skladišči blago, namesto, da bi pomola služila samo pretovorni dejavnosti. Enako velja za še nezgrajeni tretji pomol. Tudi ta bo, v primeru, da bo zgrajen, povsem neprimeren za domači pristan vojne ladje. Ali ni tako, da Luka Koper tretji pomol potrebuje za širjenje svoje dejavnosti? Ali ga potrebuje zato, da bo Svetjak dobil svoj privez? Bo dejavnost Luke Koper poslej oddaja pomolov slovenski vojski? Koliko prostora to zahteva? Kakšen naj bo varnostni kordon okoli priveza vojaške fregate? Bo Luka Koper tako postala vojaški objekt? Kaj to pomeni za njeno varovanje?

Vsekakor veliko vprašanj, ki niso povsem brez smisla. Predvsem pa pričajo o tem, da se je s Svetljakom vlada odločila za nakup, ki povzroča več težav kot jih rešuje. Pravzaprav se zdi, da ne rešuje ničesar, razen zmanjšanja klirinškega dolga.

A tudi to na način, ki povzroča kup novih stroškov. Od investicije v opremo in oborožitev do vzdrževanja, ki gotovo ne bo poceni. Ampak tako pač je z vojsko in oborožitvijo. Prvo vprašanje je, koliko je država sploh potrebuje. Šele nato pridejo na vrsto vprašanja čim bolj smotrne porabe. Vlada, katere mandat se izteka, si je na prvo vprašanje enostavno odgovorila, da čim več. Svetljak je po Patriah še en dokaz za takšno politično odločitev.

Vam je to všeč? Je res, da bo ob ne najbolj spodbudnih odstotkih, ki jih država namenja znanosti in visokemu šolstvu, nacionalni ponos v prihodnosti zagotavlja množica slovenskih oklepnikov na svetovnih bojiščih in fregata v slovenskem delu Tržaškega zaliva. V prihodnjem mandatu bi morala na letališču v Cerkljah pristati samo še eskadrilja supersoničnih lovcev.

Jani Sever