Dejstva Tanka Jože

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je na današnji novinarski konferenci ocenil, da odzivi SD, LDS in Zares na izjave premiera Janeza Janše glede samoomejevanja političnih funkcionarjev ni slučajen, saj te stranke samoomejevanja ne želijo vnesti v svoje statute in “očitno se ukvarjajo s tem samoomejevanjem samo na deklarativni ravni”. Kot je spomnil Tanko, je dejstvo, da je SDS edina, ki je v svoj statut vnesla samoomejevanje in ga v tem mandatu tudi v praksi izpeljala. “Nihče iz vodstva stranke, nihče izmed političnih funkcionarjev ni član nadzornih svetov,” je dejal. Tanko je poudaril, so sklep o samoomejevanju v SDS sprejeli leta 2007, nakar “se je ta zadeva v zelo kratkem času, do avgusta lanskega leta, povsem uredila”.

Zato tudi zavrača oceno predsednice LDS Katarine Kresal, da naj bi bilo samoomejevanje v SDS “cinično”. Omenjene opozicijske stranke so v preteklosti “obilno politično kadrovale” v nadzorne svete podjetij v večinski državni lasti, je spomnil vodja poslanske skupine SDS. Pri tem je navedel primere Jožeta Leniča, ki ga je na čelo Triglava “predlagal gospod Gregor Golobič“, in politične nastavitve Zorana Jankovića s strani nekdanjega predsednika vlade Antona Ropa.

Jože Tanko o političnih kadrovanjih:

Mnogi funkcionarji SD še sedaj opravljajo funkcije v nadzornih svetih, je opozoril Tanko. “Maks Tajnikar je bil tako letos imenovan v svet Splošne bolnišnice Trbovlje, v nadzornem svetu (NS) Holdinga Slovenskih elektrarn pa sedi Franci Križanič, medtem ko je poslanec SD Dušan Kumer predlagal Miloša Pavlico v NS Kada.” Po Tankovih besedah je vlada v tem mandatu bistveno zmanjšala število sočasnih članstev v nadzornih svetih na tri, prej pa je neomejeno število članstev “omogočilo, da je prišlo do teh koncentracij kapitala”.

Če bi ljudje, ki so jih imenovali v nadzorne svete, bili nestrokovni, “potem zagotovo bi bili učinki gospodarskih reform drugačni”, je prepričan vodja poslanske skupine SDS. Po njegovem mnenju poseben problem predstavljajo “politični funkcionarji v t.i. civilni družbi”. Tako so po njegovo številni nekdanji vidni politični funkcionarji na pomembnih mestih v ustanovah civilne družbe, npr. bivši predsednik ZLSD Janez Kocijančič je predsednik Olimpijskega komiteja, več bivših članov SD pa zaseda mesta dekanov na fakultetah, v zbornicah itd. Prav v tem Tanko vidi razlog, da “tako krčevito branijo, da bi v svoje statute zapisali to nezdružljivost”. “Marsikdo bi po taki določbi moral zapustiti funkcijo,” je ocenil. Samoomejevanje bi namreč za nekatere politične stranke imelo “hujše posledice”.

Glede izjav predsednika SD Boruta Pahorja, da zanje ni pomembna politična pripadnost, pač pa strokovnost, je Tanko dejal: “Gospod Pahor da prednost konsenzu, pa pravi, da z nekaterimi pač ni možnosti sodelovanja in očitno se bo ta konsenz oziroma ta strokovnost iskala samo znotraj zelo ozkega kroga ljudi.”. Na vprašanje o vlogi generalnega sekretarja vlade Boža Predaliča je Tanko pojasnil, da ta ni funkcionar niti član nobenega strankinega organa ali nadzornik v kakšnem podjetju v večinski lasti države.

Tanko je na novinarsko vprašanje tudi dejal, da v poslanski skupini niso imeli zadržkov do predlagane novele zakona o odvetništvu, o možnosti skrajšanja obdobja t.i. konkurenčne klavzule pa je dejal, da bo o tem mogoče razpravljati na vrhu koalicije.

Celotna novinarska konferenca Jožeta Tanka (za sladokusce):

(www.vest.si) Vodja PS SDS Jože Tanko - celotna novinarska konferenca o polemiki političnega kadrovanja in sodniški klavzuli from Denis Sarkić/Vest 1 on Vimeo.

Denis Sarkić