Človek - volk

Šele, ko bo posekano zadnje drevo, 

šele, ko bo zastrupljena zadnja reka, 

šele, ko bo ujeta poslednja riba. 

Šele potem boste ugotovili, 

da denarja ni moč jesti. 

(Prerokba indijancev Kri)

Kaj je človek, kam gre - za koga se žene? Kakšna nenasitna, zajedava nesnaga se skriva v njegovi notranjosti? Kdo koga žre, ker človek je »žrl« in bo »požrt«, sam od sebe…

Iz česa izhaja človeško, zakrito - prekrito, prepričanje, da je Bog sam, na površju Zemlje? Nihče in nič ni večje od človeštva, od tega »stroja«, neke »propadajoče« civilizacije, kjer že dolgo časa ne vem, kdo pije in kdo plačuje, kdo je igralec in kdo scenarist?
Človek je sposoben vsega, iz čiste zlobe, čistega primitivizma, čeprav naj ljudje ne bi bili primitivni… Kdo uničuje, kdo ubija, kdo meče bombe in izdeluje orožje, kdo načrtno določa, kdo sme živeti in kdo ne?

Človek je zašel, daleč, predaleč, nimam upanja, da se lahko človeštvo razsvetli, ker človek hlasta po moči, prestižu, dobrinah, ki ga nikoli ne zapolnijo, dobrinah, ki v njem puščajo še večje požiralnike, ki hočejo vedno več. Tiste, ki jih nikoli ne more zapolniti, tiste, ki nori »glavi« sporočajo, da potrebuje tir, potrebuje center in ne periferijo, potrebuje harmonijo…. Nimam upanja več, da lahko vzklije, nekje v biti človeštva spoštovanje, sočutje in potrpljenje, ker to so poti do vsega, poti do vseh nas in poti do vsega, kar nas obkroža…

In potem si ogledam dokumentarec »A Man Among Wolves”.
Moški po letih in letih opazovanja volkov sprejme odločitev, da to ni zadosti. Spozna, da on lahko zaživi z njimi, jih spozna in jih pripravi, da ga vzamejo v svoj “krog”.
Posvoji male volkce in zaživi z njimi. Spi, se hrani in diha z njimi, postane “človek volk”.
Dovoli jim, da mu celijo rane in skupaj tulijo v nebo (najbolj ganljiv del dokumentarca). Rangirajo se in ljubkujejo, delijo hrano in najbolj pomembno –teritorij.
Ja, Shaunu uspe dokazati, da človek lahko živi in deli tudi to.

Ideja, zaščite volka v naravi, je sicer dobra, vendar bo težko izvedljiva. Človek pač izbira lažje poti. Volka je lažje ustreliti, omejiti število volkov v naravi, kot živeti z njim.
Sprejeti, da mu pripada mesto na planetu, sprejeti, da tudi volku pripada hrana in teritorij, ter vse kar pripada človeškemu bitju, je za človeštvo več kot očitno misija nemogoče. Spoštovati moč volka, kot so to počeli indijanci, potrpeti…razumeti, dojeti, zadihati misel, da gozd in Zemlja nista last človeka, verjetno nikoli ne bo sprejeta.

Zame osebno je to zelo boleča misel, ker si želim, da bi bilo tako, ker imam to “milo” prepričanje v sebi in verjamem vanj, ker sem toliko nora, da ne hodim v živalske vrtove, zaradi prepričanja, da žival sodi v naravo, ker se zjokam, ko vidim kako človek “hladno” zapusti psa, ubije ali muči žival in končno določi, koliko bo katere vrste živelo.
Živali, to moramo vedeti vsi, niso odvisne samo od naravnega “prostora” za preživetje, ampak so odvisne tudi od človekove “volje” ali bodo sploh živele in preživele.

Veliko se je govorilo, pisalo in razpravljalo. Raziskovalci, lovci in laiki imajo različna mnenja. Nikoli nihče ni zašel tako daleč v “dušo” volka in se odločil za takšen spoprijem s to “težavo”. Shaunu pa je vse to uspelo, tudi s pomočjo indijanskega mentorja, ki ga je naučil slediti volku in ga opazovati in videti.

Nekateri so prepričani, da je Shaun Ellis čisto navaden “norec”, drugi se smejijo in tretji mislijo, da je resnično nenormalen moški, ki ga je duševno skvarila vzgoja staršev (privzgajali so mu ljubezen do živali) in “marinci”. Da o namigovanjih, da je vse skupaj samo nateg, ker je z volkovi bil od mladiča dalje, niti ne govorim. V tem primeru znanosti ne bom verjela -bom pa razvijala mnenje še naprej z branjem njegove knjige “Spirit of the Wolf”.

In jaz? Dokumentarec sem “požrla” in kljub robcu, ki sem ga tiščala na nosu in brisala svoj solzni “pusij” obraz, sem našla neko iskrico upanja, da obstajajo še ljudje, ki jim ni vseeno. Ljudje, ki imajo mehko “jedro”in ne bodo dovolili uničiti vsega, kar je boljše od njih.

Jaz stiskam pesti za volka in vse ostale, živalske “prijatelje”.

Nana.O