Srce teme

Srce teme je tam, kjer so kletke na vrtovih in se Nihče noče soočiti z lastnimi občutenji. Telesa so tu, v tej Državi so v povprečju stara 44 let, in so v nekakšnih razmerjih. Gledajo se, opazujejo se in procesirajo. Pomene, za katere menijo, da so jim prišli naproti. Seveda so tu še Osumljenci, ki nekako polzijo iz Njihovih pragmatičnih konstruktov in jih nikakor ne morejo spraviti v kalupe. Vprašaš se, ali gre za agonijo ali pa je res vse zajela apatija misli.

Srce teme je tam, kjer se ustavi Misel, da bi se predala Pravilom in navideznemu Ugodju. Druga ljudstva veljajo za eksotična ali pa jih je treba Civilizirati, ker baje njihove stoletne ali tisočletne kulture niso dovolj kulturne. To jim govorijo tisti, ki se utapljajo v lastnih izpušnih plinih in smeteh, čeprav se ob vikendih tolažijo z izletom v naravo.

Srce teme je spanec, ki pusti Spečemu spati in uspava Budnega. Tako se nihanja ne spreminjajo v vprašanja. Ponoči svetijo umetne luči v mestih in velemestih, da ni več mogoče videti neba. Lačni so se navadili na lakoto, bogati na požiranje materiala in ljudi. Kiborgi se skušajo smejati in izdelati novo formulo, ki bi povrnila Človečnost.

Srce teme se preživlja s ponavljanjem, ki je alfa in omega ne-Prepoznanja. V tovarnah Plačanega dela se kalijo. Utrjujejo Njihove dobičke, da so sami še bolj osiromašeni. Vendar imajo Speči možnost za oddih, ki je preračunan za programiran odziv.

Srce teme je miselnost, da je človek gospodar, po drugi strani pa se sam dodatno zasužnjuje. Poleg nepriznavanja ali delnega priznavanja svojih elementarnih potreb izumlja nove oblike, ki ga obvladujejo in ne on njih.

Srce teme je priznavanje Nasilja kot nujne komponente človekovega bivanja, ki se vedno preobleče v Velikebesede, kot so Napredek, Tržna ekonomija, Civilizacija.

Srce teme je nasprotje empatije, ki je v pragmatični družbi povsem odveč, saj je vsakdo le sredstvo. Potreben je kvantni preskok, ki bo zamajal naše predstave o sebi in nas prisilil v razmišljanje.

Srce teme je molk tistih, ki so prvi poklicani, da podajo svoje misli, saj je njihovo življenje zavezano mišljenju. Po drugi strani tudi percepcija, da je nekaj samoumevno, vnaša veliko teme v družbena razmerja.

Srce teme so šole, ki nagrajujejo učenje na pamet in ponavljanje povedanega s strani avtoritet. Ne prepoznavajo se potenciali v posameznikih, ker je za to potreba posebna občutljivost.

Srce teme so tisti majceni drobci, ki so videti kot najobičajnejši deli vsakdanjosti, v resnici pa so le preobleka za nezainteresiranost.

Srce teme je tisti trenutek, ko pozabiš na toplino sočloveka in ga odrineš stran, ker stoji na narobni strani označenega.

Srce teme so dualizmi, ki ti ne ponudijo drugih alternativ, pač pa te uvrščajo med bele ali črne, normalne ali nore. In tako histerično vpiješ, vsak dan glasneje ali pa se predaš. Ali res?

Srce teme je zanikanje svobodne izbire in priznavanje neizogibnosti.

Irena Levičar

“Kar manjka, je pogum, da bi razumeli kar vemo in potegnili konsekvence.” Sven Lindqvist.