Forum 21 s polno paro

Forum 21 je po besedah predsednika društva Milana Kučana na razpravi z naslovom Slovensko gospodarstvo z vidika volilnih programov strank v hotelu Mons želel “olajšati odločitev, koga voliti na državnozborskih volitvah”. Povabilu so se odzvali iz strank Zares, LDS, SD in Lipa, medtem ko so se v vladnih strankah SDS, NSi in SLS opravičili, za DeSUS pa tema ni bila zanimiva. Kučan je na Brdu pri Ljubljani na začetku razprave poudaril, da so se povabilu odzvali “tisti, ki imajo kaj povedati o slovenskem gospodarstvu”. Predstavniki strank so odgovarjali na 13 vprašanj vodje razprave Maksa Tajnikarja.

Zadnji vprašanji na posvetu:

Milan Kučan po posvetu:

Maks Tajnikar za Vest po posvetu:

Matjaž Gantar, ki vodi odbor za gospodarstvo v LDS, je pojasnil strinjanje z lastninskimi koncentracijami, ki so se zgodile v primerih Pivovarne Laško, Istrabenza in Merkurja. “Koncentracija je legalen pojav,” je poudaril. Z lastninskimi koncentracijami sta se strinjala tudi predsednik Lipe Sašo Peče in poslanec Zaresa Pavle Gantar, medtem ko je ekonomist Franci Križanič (SD) prepričan, da je šlo v teh primerih za prikrito kupovanje deležev.

Pavle Gantar je ob vprašanju inflacije izpostavil, da se je vlada nanjo odzvala prepočasi, ter da je potrebno ob tej problematiki voditi anticiklično politiko. Križanič je prepričan, da mora država vzpostaviti sistem oblikovanja pravičnih plač in zagotoviti fleksibilnost delovnih mest. Konkurenčnost gospodarstva in financiranje javne porabe pa sta glavni rešitvi visoke inflacije, ki ju je izpostavil Matjaž Gantar, medtem ko je Peče prepričan, da gre vzroke za visoko inflacijo iskati v nefleksibilnosti proračunskih prihodkov.

Za nov blok nuklearne elektrarne so se na razpravi izrekli tako Matjaž Gantar kot tudi Križanič, katerega pogoj je sprejemljivost gradnje v prostoru. Za Pavla Gantarja nuklearka ne sme biti izgovor za nezadostne ukrepe na energetskem področju, popolnoma proti pa se je izrekel Peče.

Črpanje sredstev kohezijskih skladov ter povezava raziskav in razvoja z gospodarstvom sta po Križaničevih besedah najpomembnejša pogoja za večjo konkurenčnost gospodarstva, Matjaž Gantar je izpostavil vlaganje v raziskave ter liberalizacijo visokega šolstva, medtem ko je Peče poudaril, da država s subvencioniranjem podpira različno sposobnost podjetij.

Pavle Gantar se je strinjal s Križaničem, a poudaril, da je največja skrivnost prav v tem, kako povezati znanost in gospodarstvo, večjo konkurenčnost pa bi po njegovem mnenju dosegli z odpravljanjem administrativnih ovir, spodbujanjem podjetništva in z davčno reformo.

Mnenja prisotnih predstavnikov strank so se razlikovala tudi ob tematiki bruto zadolženosti Slovenije. Po Pečetovih besedah je Slovenija zadolžena primerljivo z drugimi državami, da pa manjka strategija vračanja omenjenega dolga. Za Matjaža Gantarja je naša država ena manj zadolženih v območju evra, problem pa zanj predstavlja prelivanje dolga v končno potrošnjo.

Da se je dolg države povečal, je opozoril tudi Križanič, Pavle Gantar pa je poudaril, da lahko zadolževanje države povzroči finančno nestabilnost.

Medtem ko si Matjaž Gantar želi, da bi bila Slovenija bolj prijazna do kapitala, tudi tujega, pa Peče poudarja Slovenijo kot človeku prijazno državo. Več tujega kapitala si želi tudi Pavle Gantar, ki je pojasnil, da bi morala biti država bolj prijazna tudi do podjetništva. Spodbujanje neposrednih investicij tam, kjer se pokaže interes in ustvarjanje pogojev za neposredne tuje investicije, pa je izpostavil Križanič.

Prisotni so soglašali, da bi bilo potrebno med raziskavami in gospodarstvom vzpostaviti institucijo, ki bi to povezavo spodbujala.

V okviru pospeševanja podjetništva bi bilo po mnenju Matjaža Gantarja najprej potrebno olajšati nastajanje podjetij, Križanič je izpostavil nastanek novih oblik financiranja, Pavle Gantar spodbujanje podjetniške kulture, medtem ko je Peče za vzpodbujanje, a ne na račun področij, ki so pomembna za ljudi.

Ob zagotavljanju osnovnih pogojev za dostojno preživetje tistih z najmanjšimi dohodki je Peče pojasnil, da bi bilo potrebno dohodninsko zakonodajo razdeliti na več razredov, ter da bi morala država doseči drugačno fiskalno politiko. Matjaž Gantar je poudaril, da je potrebno v tem primeru narediti Slovenijo še bolj gospodarsko uspešno. Križanič je ponovno izpostavil vzpostavitev sistema pravičnih plač, medtem ko je Pavle Gantar poudaril, da samo z davčno politiko tega ni mogoče rešiti.

Razpravo so zaključili s predpostavko, kateremu področju bi v primeru predsedovanja vladi najprej zmanjšali proračunsko postavko in kateremu povečali. Tako Peče kot Pavle in Matjaž Gantar so si bili enaki v zmanjšanju postavke za obrambo, medtem ko Križanič sredstev ne bi zmanjšal nobenemu področju. Enotnega mnenja so bili tudi glede povišanja proračunske postavke, kjer so izpostavili šolstvo, znanost in tehnologijo.

Denis Sarkić