Kaj je tole? Od tu lahko uporabite povezave na Spletnih skupnostih in shranite Zamenjali bi ga na skupne zaznamke ali uporabite E-poštni vnos in pošljete povezavo prek e-pošte.

Social Web

E-pošta

E-mail It
junij 10, 2008

Zamenjali bi ga

Objavljeno v: politika

Pred Preiskovalno komisijo z najdaljšim uradnim imenom je danes stopil nekdanji direktor Generalštaba Slovenske vojske Dragan Bavčar, brat tistega zadnje čase tajkunsko zabeljenega Bavčarja.
Še pred začetkom seje je Zamago Jelinčič Plemeniti (SNS) povedal da so sprožili postopek za zaslišanje predsednika parlamentarne komisije, ki preiskuje nakup oklepnikov 8X8 Milana Martina Cvikla. Z današnjo vlogo za zaslišanje na tej komisiji, so sprožili postopek za razrešitev Cvikla trije člani komisije - Jelinčič, Josip Bajc (SLS) in Robert Hrovat (SDS). Iz urada generalnega sekretarja državnega zbora Lovra Lončarja so nam namreč sporočili, da če je predsednik državnozborske komisije sprejet za pričo v preiskavi, mora podpredsednik komisije državnemu zboru predlagati predsednikovo razrešitev.

Jelinčič je skupaj s podpredsednikom komisije Hrovatom sejo protestno zapustil. Po odhodu iz seje sta povedala, da je Rotis umaknil oznako poslovne skrivnosti iz ponudbene in pogodbene dokumentacije v delu, ki se nanaša na garancijske pogoje. Zato bi po njunem mnenju seja morala biti javna. Po mnenju Jelinčiča in Horvata se je Cvikl bal, da bi ga postavili na laž in zato seje ni odprl za javnost.

Po zaslišanju je bil Brigadir Bavčar redkobeseden.

Predsednik komisije Cvikl je pobudo Jelinčiča, Hrovata in Bajca komentiral , da je zahteva po njegovem pričanju politični pritisk na delo komisije. Po mnenju Cvikla ni nobenega razloga, da jutri ne bi vodil seje, vsaj dokler se predmet preiskovalne komisije ne spremeni, to pa morajo predlagati predlagatelji, torej trideset poslancev opozicije.

Od Bavčarja naj bi Cvikl dobil vsa pojasnila, ki jih je želel. Kot je pojasnil, je nekdanji direktor generalštaba SV pojasnjeval razloge, ki so vodili ministrstvo, da se je odločilo tako, kot se je. Je pa dodal, da ga njegovo pričanje ni prepričalo, saj po Cviklovo v nobenem zakonu, še posebej pa ne v zakonu o javnih financah, ni zapisano, da se nekdo lahko pogaja v škodo države. Kot primer je Cvikl navedel garancijske in dobavne roke.

V zvezi z umikom stopnje interno je Cvikl dejal, da je ministrstvo za obrambo (MORS) prosil, naj umakne stopnjo zaupnosti iz dokumenta, ki primerja komercialno učinkovitost in kjer so navedeni tudi garancijski pogoji in dobavni roki. Kot je zatrdil, MORS te stopnje zaupnosti ni umaknilo.

Urh Maček


Nazaj na: Zamenjali bi ga