Komentar - Jurij

Imeli smo čast dvakrat doživeti na svojih tleh enega istega ameriškega predsednika. Nič zato, da ne v prvem in ne v drugem primeru, v zelo zapletenem mednarodnem položaju sveta, ni prišel k nam in zaradi nas, marveč zato, da se sestane, ali z Vladimirjem Putinom, ki skupaj vplivata na svet, ali z vodji Evropske unije, ki bi tudi rada tako vplivala. Bush je pač bil pri nas, ali kot bi nekateri takoj rekli, v tej naši majhni deželi. Poučno. Ameriški predsedniki so vedno pomembni kot takšni, vendar moramo ugotoviti, in ugotavljamo brez težav, da je vsaj ob prvem obisku še avtomatično deloval kot mogočni Američan, drugič, torej sedaj, pa niti z največjo ponižnostjo ne bomo v njem videli močnega predsednika močne velesile. Med tistim in sedanjim Bushem ležijo gore slabe politike, predvsem pa polomija Iraka. Nič ne pomaga, da smo v Irak spoštljivo poslali par slovenskih častnikov. Danes bomo tudi dobili uradne dokumente, s katerimi Evropa in Amerika prikrivata, kakor pač znata, ne dovolj dogovorjeno ali pa še sploh ne dogovorjeno. Če se zanašamo na naša občila, ne vidimo dobro niti tega. Kaj sploh vidimo? Ogromna policijsko vojaška prizadevanja za varnost gosta. Še nikoli nismo zvedeli toliko o neprebojnosti cadillaca, s katerim se vozi gost, tudi ne o tem, kakšni ogromni varnostni ukrepi so dandanes mogoči. Gost je zastražen veličastno. Zastraženi smo vsi mi. O tem ni dvoma. Kaj bi nam politični dogovori. Glodamo lahko drugo prepričljivo temo. Pri tem je napredek človeštva očiten.

Jurij Gustinčič