40 let pozneje

Tipičen predsodek o hipijih pravi, da so to zapiti in zadrogirani promiskuitetni lenuhi, ki so se drogirali in vsepopvprek spolno občevali. Trditev zveni grobo, pa vendar je to mnenje večine nasprotnikov hipijevskega gibanja. Kaj pa so hipiji naši družbi sploh dali?

Če začnemo z zunanjim izgledom, se gre prav hipijem zahvaliti za neuniformiranost takratne mladine, ki jim je bila do takrat v večini moda samoumevna. Takratni modni industriji je hipijem uspelo prodati zgolj mini krilo.
Spremenili so način življenja takatne družbe, približali so jim nazore vzhodnih kultur, ki so še danes ”hip”; meditiranje, vzhodne duhovne prakse, zdrava prehrana z veliko zelenjave, okoljska ozaveščenost in ljubezen do narave ter vsega kar nam daje. Poudarili so človeka kot samostojno osebo, ki naj se tega zaveda in naj se ne ozira na družbo.

Za preskok med zadržanimi seksualnimi navadami mladih v 50h in zgodnjih 60h, do odprtega odnosa do spolnost mladih so poskrbeli prav hipiji.

Do takrat je bil za starše seks rezerviran za poročene pare, dojemali so ga na romantičen način. Mladi so ga takrat jemali kot še eno življensko potrebo, za njih je bil to naraven način izražanja samega sebe.

Golota, nudizem, erotika, medrasna poroka, homoseksualnost, biseksualnost, skupinski seks, seks v javnosti, homoseksualnost, seks z neznanci, pornografija, samozadovoljevanje, odprti odnosi in neporočeni pari so stvari, ki so jih hipiji napravili družbeno sprejemljive. Ljubezen ni bila več namenjena le eni osebi, veljalo je, da si lahko ljubil več ljudi in z njimi tudi spolno občeval. Seks je bil nekaj spontanega, ljubezen je bila na svetu zato, da se je delila. Zaradi spogledovanja z vzhodno kulturo hipijem ni bila tuja niti Kamasutra.

Ljubezen so postavili iz romantičnih okvirjev in zmanjšali njeno vrednost. Drugačno pojmovanje spolnosti je zagotovo prisevalo tudi k širitvi spolnih bolezni, porastu nenačrtovane nosečnosti, z neromantičnim pojmovanjem ljubezni pa k mnogim ločitvam.

Odprtost do seksa in morda celo večjo potrebo po seksu gre morda pripisati tudi marihuani, ki velja za enega boljših afrodiziakov. Tako kot v povezavi s spolnostjo, so strli tudi nekaj tabujev, v zvezi z drogami. Težili so k legalizaciji marihuane, saj so jo videli predvsem kot zelo koristno rastnlino, ne le kot drogo. Znano je, da povečuje kreativnost, poglablja razmišljanje ter spoduja ustvarjalnost, kar je v hipijevski kulturi vidno, vseeno pa se je težko znebiti občutka, da so hipiji sicer imeli dobre teze, a da jih je droga dejansko “pokopala” in onemogočila realizacijo njihovih idej. In ne le droge kot upojne substance, tudi droge v smislu zdravil so prišle v večjo uporabo in iz ameriških kopalniških omaric napravile pravcate lekarnice.

Pomemben element v hipijevski kulturije bila tudi glasba. Nasploh so ji pripisovali velik pomen, saj je bila za njih sredstvo za izražanje in širjenje svojih načel in miselnosti, bila je več kot samo zabava. To je čas konceptualnih albumov, pesmi imajo v sebi zgodbe in besedila visoko sporočilnost. Poudarek je na psihičnem doživljanju glasbe, na občutenju in čustvih, ki so do izraza najbolj prišle na festivalih kot je bil Woodstock leta ’69, kjer se je zbralo 450.000 dolgolask in dolgolascev. Takratni protoganisti rocka so z glasbo izražali svojo emocionalnost, duhovnost in politične nazore. S tem je povezano tudi uživanje droge, ki k intenzivnosti doživljanja oz. ustvarjanja le še pripomore. Z glasbo so podajali mnenje, podprli gibanje, združevali in pozivali. Mlade so pripravili do tega, da so razmišljali in ukrepali.

Pogum, da o stvareh ne le razmišljajo sami pri sebi, vendar da svoje mnenje z ostalimi tudi delijo, je hipijem vnesel voljo do aktivizma. Zagotovo se jim gre zahvaliti tudi za konec vojne v Vietnamu. Z mnogimi demonstracijami in protesti so opozorili na nepotrebnost te vojne oz. vojne nasploh. Leta 1969 se je v Washingtonu pred Belo hišo zbralo okoli 250.000 študentov in ostalih nasprotnikom vojne v Vietnamu, ki so bojda predsednika Nixona pripravili do tega, da se je izkrcal iz varnega zavetja svoje bele graščine in se z njimi soočil. Ta naj bi jih prepričeval v to, da je vojna v Vietnamu pozitivna stvar, z njimi pa naj bi se pogovarjal več ur. Številne množične demonstracije so gotovo pripomogle h koncu nesmiselne vojne.

Z vidika naše generacije je to precej fascinantno, saj si je težko predstavljati 500.000 nasprotnikov Busheve vojne v Iraku na kupu. To je predvsem žalostno, saj bi danes, ko je na razpolago toliko virov in informacij, že zdavnaj lahko uvideli, da je tudi ta vojna nepotrebna. In glede tega tudi kaj ukrenili.

Vpliv hipijev na takratno družbo je bil velik. Njihove vrednote so bile drugačne od tistih, ki so prevladovale v takratnem času. Spoštovali so mir, nenasilje, naravo, induvidualnost posameznika in sočloveka. Opozorili so na veliko težav takratne politike, njenega odnosa do državljanov, vedno večjega nadzora nad njimi in manipulacije, ki je prisotna predvsem v medijih, na primer skozi narekovanjem mode.

Čeprav je bilo hipijevsko gibanje popularno v 60ih letih, taka miselnost še do danes ni izumrla. Hipiji naše dobe, so predvsem vnuki, sinovi in hčere ljudi, ki so bili v tistih časih hipiji. Za dosego nirvane in tistih višjih ciljev, ki jih je »originalnim« hipijem pomagala doseči psihadelična droga, je zamenjala nova metoda, meditacija.

Ajda Perme