SOD Muri ne bo dal pet milijonov evrov. Poslovni načrt menda ni dober. Vlada pravi, da bi bila rešitev strateški vlagatelj, o katerem nihče nič ne ve. Mure je torej konec. Vse ostalo bi bilo presenečenje. A nikoli se ne ve. Zdaj so na vrsti protesti.

Mura ne šiva več oblačil svoje znamke. Končali bodo samo še začeta naročila. Kljub temu je uprava prepričana, da obstaja možnost za ohranitev tisoč delovnih mest. Kako, tega ni razkrila. Menda bi to morali vedeti v Ljubljani, kot se rado reče. Na drugi strani vlada pričakuje, da bo sedaj nekaj storila uprava Mure. V Ljubljano, k predsedniku vlade, pa prihaja za začetek 35 Murinih sindikalnih zaupnikov. Sledili jim bodo avtobusi delavk in delavcev. Realnost očitno najprej prihaja v Ljubljano. Potem se bodo morali z njo, kot je videti, končno sprijazniti tudi v Muri. Gospodarski minister Matej Lahovnik je bil včeraj jasen in ima seveda prav: »Sod sam kot 12-odstotni lastnik z zagotovitvijo pet milijonov evrov ne more dolgoročno rešiti Mure, zato to ne bi bilo smotrno.«

Kar je povedal Lahovnik enostavno drži. Hkrati pa se je treba spomniti, da bi podobne ocene lahko pred njim že zdavnaj izrekli drugi ministri za gospodarstvo. Povedati stvari tako naravnost si doslej ni upal še nihče. Lahovnik je govoril celo o lažnem upanju v dolgoročni obstoj Mure v sedanji obliki in s sedanjim poslovnim modelom. To je pokazal tudi skrbni pregled poslovanja podjetja. Z državo se očitno strinja tudi NFD, največji lastnik Mure, ki prav tako ne namerava storiti ničesar. Denar, ki bi ga dali Muri v situaciji kakršna je in s programom, ki ga ni, bi bil samo metanje denarja v plače in ne bi imel nobenih posledic za poslovanje podjetja. Po nekaj mesecih, bi bila Mura še globlje kot je danes. Bili bi samo priča reprizi zgodbe, ki jo v Muri spremljamo že več kot deset let.

No, sanje še vedno obstajajo. Žal jih sanjajo ljudje, ki bi morali poskrbeti, da bi vsaj deloma postale realnost. Govori se o možnih investitorjih. O odkupu blagovne znamke, zakupu tovarne, podpisu dolgoročnih naročil. Nekateri pripovedujejo celo o tem, da za Muro obstaja precejšnje poslovno zanimanje, čeprav konkretnih imen interesentov ne pozna nihče. Nadzorniki znajo povedati zgodbo o naročilih, ki jih je menda dovolj. A kaj ko ni denarja za blago in izdelavo. Zato so v Muri prepričani, da bi jim država morala dati denar. Kot že tolikokrat. In potem bi sprejeli naročila, sešili oblačila, porabili denar, imeli izgubo in spet zaprosili za pomoč. Vmes so odpustili nekaj zaposlenih in pridobili kakšen nov posel, ki ni prinašal dobička. Tako nekako so se doslej vrteli Murini krogi.

Zdaj je torej vprašanje, ali bo oblast vzdržala socialne pritiske in si bo upala presekati Murin gordijski vozel. Odločitev ni enostavna. Kot opozarja župan Murske Sobote bo v primeru, da brez dela ostane vseh 3300 delavk in delavcev stopnja brezposelnosti v Pomurju zrasla na preko 20 odstotkov. To pa so številke, ki ustvarjajo nevarne družbene napetosti. Tako imenovana zdrava jedra, ki naj bi imela možnost preživetja, vsekakor niso zelo velika. Za povrh pa se zdi, da bodo tisti, ki bodo izgubili delo, ostali brez odpravnin. Enostavno se bodo znašli na Zavodu za zaposlovanje. In treba jih bo samo pripeljati v Ljubljano. Kar ne bo težko, saj so prepričani, da bi jim država morala zagotoviti pomoč, pa čeprav samo za to, da bi dobili odpravnine, ki bi jim olajšale pot v brezposelnost.

Jani Sever