Največ pritožb gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija (RTV SLO) v minulem letu je bilo na račun začetka predvajanja oddaj, zlasti glede informativne oddaje Odmevi, veliko pritožb pa so gledalci izrazili tudi glede nekaterih televizijskih oglasov, je ob predstavitvi svojega prvega letnega poročila dejala varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Miša Molk. Pričujoče poročilo se je sicer po njeno “zaradi slabšega odziva vodstva, kot sem ga pričakovala”, izkazalo za “bolj kislo in neprijetno zgodbo”, mestoma pa tudi kot “leto prodornejšega samovpogleda z več posluha do gledalcev in poslušalcev in odgovornejšim zavedanjem o poslanstvu zavoda”. Varuhinja v letnem poročilu opozarja, da “se na informativnem programu gledanost ne izkazuje kot prednostna”, vsebine pa ne vedno kot dovolj strokovne in uravnotežene.

Celotna novinarska konferenca varuhinje pravic gledalcev Miše Molk (za sladokusce):

Glede na pritožbe gledalcev TV Slovenija (TVS) so problematične zlasti zamude pri začetku predvajanja oddaj, pri čemer imajo uporabniki, tako Molkova, napačno predstavo, da so za to krivi oglasi. Vzrok je po njenih besedah ta, da se pri pripravi oddaj ne držijo predvidene minutaže, “in to celo tiste oddaje ne, ki so posnete vnaprej”. Vodstvo RTV SLO se je, kot je navedla Molkova, glede tega odzvalo v smislu, da bodo razmislili o morebitnih sankcijah za discipliniranje urednikov in novinarjev. Sicer ima TVS po njeno zaradi tega probleme pri točnosti predvajanja oddaj, zlasti Odmevov. Molkova glede neprimernih oglasov, na katere so letele pritožbe, meni, da bi se moral javni zavod v zvezi s predvajanimi oglasi držati tudi določenih etičnih standardov.

V poročilu varuhinja sicer kot pozitivno ocenjuje predvsem dejstvo, da so gledalci in poslušalci prepoznali možnost odzivanja na nepravilnosti in napake, ki se pojavljajo v programih. V celem letu je varuhinja prejela 386 pritožb, največ, 361, se jih nanaša na televizijski program. Ob nastopu mandata, na začetku lanskega poletja, je bil “plaz” pritožb v zvezi s ponovitvami, je spomnila Molkova. Javni zavod je tu po njenih besedah prisluhnil pritožbam, tako da bodo v letošnjem poletju predvajali več premiernega programa. Med kritikami uporabnikov javnega servisa je varuhinja omenila še izgubljanje pravic za športne prenose ter pomanjkanje kakovostnega glasbenega razvedrila. Pri tem so šle pritožbe v smeri, da je “preveč meha in harmonike” v primerjavi z bolj “urbano” glasbo.

Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev je opozorila še na premalo kakovostnega razvedrila. Strinjala se je, da je denarja malo, prav zato pa “dvomim, da je javni zavod deloval skrbno”. Pri tem je izpostavila nakup licence za oddajo Lepo je biti milijonar, “zdrs” pri nanizanki Brat bratu ter določene “ad hoc” projekte kot npr. Miss Slovenije. Pritožbe, ki jih varuhinja navaja v letnem poročilu, obravnavajo tudi neprimerno rabo slovenščine, zlasti pri televizijskem programu. Molkova se je dotaknila tudi spletnega servisa javnega zavoda ter opozorila na pritožbe glede pojava sovražnih oziroma žaljivih zapisov na forumih. Pritožbe so bile tudi tehnične narave, točneje glede kodiranja programov preko satelita ter neuravnoteženosti in glasnosti zvoka.

V času okoli velike noči je bilo tudi več pritožb na pretirano zgoščenost verskega programa, pri čemer je, tako Molkova, težko primerjati, ali gre za porast pritožb, saj gre za prvo tovrstno poročilo. Glede parlamentarnega programa je Molkova navedla, da pritožbe letijo na to, da v večini medijev ni mogoče dobiti njegovega sporeda, gledalci pa se pritožujejo tudi nad podvajanjem prenosov sej DZ na drugem in hkrati na parlamentarnem programu. Ob tem se tudi sama sprašuje, “zakaj imamo izključno parlamentarni program, če na drugem ne napovemo, da bodo odpadle ponovitve”. V poročilu pa se najdejo tudi pritožbe o pristranskosti poročanja novinarjev. Pritožbe se pri tem nanašajo “vselej skoraj na iste ljudi”, opozarja Molkova. Meni, da je “čas samovpogleda nujen” in da “včasih lažje očitamo nekomu, ki je kdaj kandidiral na kakšni stranki, pristranskost, kot nekomu, ki ni v nobeni stranki, pa je očitno, da je pristranski”. Glede radijskega programa je Molkova izpostavila, da je tu pritožb bistveno manj, nanašajo pa se predvsem na preveliko število oglasov in naročenih reklamnih predstavitev.

Celotno poročilo, ki zajema obdobje od maja 2008 do maja letos, je dostopno na spletni strani [1] www.rtvslo.si/varuhinja.

Molkova je spregovorila tudi o sestankih, ki jih je imela v zadnjem času z varuhi v nekateri drugih evropskih državah. Ob tem je menila, da bo ob spremembah zakonodaje treba natančneje določiti sankcije zaradi neodzivanja na opozorila varuha, sama pa je vodstvu (zaenkrat brez odgovora) predlagala tudi pripravo posebnih oddaj, v katerih bi varuhinja odgovarjala na konkretne pritožbe. Opozorila je tudi na pomanjkljivo ureditev problematike senzorno oviranih skupin, kjer “nismo v tem letu naredili nobenega koraka naprej”. Na odboru RTV SLO za invalidsko problematiko so, tako Molkova, zato sklenili, da je treba še pred jesenjo “zapisati natančne korake”, ki jih bodo naredili za gluhe, naglušne, slepe in slabovidne. Med možnostmi je omenila tudi avdiodeskripcijo.

Denis Sarkić