Gruča slik čisto spodaj je zanimiva sama po sebi. Recimo. Obenem imajo slike preprost fizikalni oziroma geometrijski izvor, na katerega sam hitro pozabim, ko jih še enkrat pregledujem.

Veliko kolo ima enotski polmer in se vrti z enotsko frekvenco, v levi risanki gre na primer naokrog v petih sekundah. Na njegovem obodu je pritrjeno pol manjše kolo, ki se vrti trikrat hitreje, v petih obratih velikega se torej zavrti 15-krat. Tudi na njegovem obodu je kolo, trikrat manjše od velikega, vrti pa se devetkrat hitreje. Točka na njegovem obodu popiše sivo krivuljo. Njen podpis, vrednosti frekvenc, zapišimo v seznam Ω = (1, 3, 9). Podobno so naslovljene slike v gruči.

Tu se spomnim enega Calvin and Hobbes stripa, v njem je sicer samo Gašper s svojim fotrom, a se strip temu trenutku lepo poda.

Še nekaj. Če dajo frekvence pri deljenju s številom n isti ostanek (pravimo, da so med seboj kongruentne), ima krivulja n-tero simetrijo.

Tretji primer zgoraj: -3 ≡ 12 ≡ 7 (mod 5), -3 je kongruentno 12 je kongruentno 7 modulo 5, ostanek je zmeraj 2, krivulja ima peterno simetrijo, kot je označeno na sliki.