Saj ste najbrž že slišali, kako se promovirajo samooklicani slovenski glasbeniki. Taki, ki to niti približno niso, pa nas vseeno redno zasipajo s polpismenimi maili, v katerih moledujejo, naj jih obelodanimo slovenski javnosti.

Kolegica iz ene od znanih medijskih hiš mi je razložila, kako to poteka pri njih. Obstajajo kvazimenedžerji, ki pokličejo v uredništvo. Njihov cilj je en sam. Kvazizvezda mora biti v medijih. O njej se mora pisati, govoriti. Ni pomembno kaj, glavno je le, da je objava v mediju.

V uredništvu te rumene revije so vsega vajeni. Pač, pokliče Marjan in ponudi članek in sto evrov za objavo.
In potem pokliče Caar in za petsto naroči kvazinovinarja, ki naj pride (s fotografom) na vaško veselico, kjer bo kvazismetana slovenske glasbene scene.
Žena Kendeli napiše neko polpismeno avtobiografijo in njen PR ima eno samo nalogo - o tem se mora tako ali drugače na veliko pisati in govoriti. Če je treba, naj se ustvarijo afere, nekdo naj nekoga pretepe, naj se zgodi incident…glavno, da se o ženi govori.

V zadnjih predafriških izdihljajih moje kulturnouredniške kariere se mi dogajajo bizarne reči. Oni dan me je recimo našel nek čudak, ki je zatrdil, da sva se nekje srečala in da moram, ampak res moram, priti na promocijo njegovega novega komada. Naj s seboj prinesem kamero, je nonšalantno zahteval, da bo on že poskrbel, da se bom imela fajn. Vljudno sem mu odgovorila, da naj mi pošlje kakšen mail in se predstavi, da sem precej zasedena in da res ne vem, kdo je in kakšno glasbo ustvarja. Pa kar ni jenjal.

Naštel mi je nekaj svojih prijateljev, ki skrbijo za njegovo promocijo. Da so polni denarja, je dodal in da lahko tudi iz mene naredijo zvezdo, če hočem (v glavi se mi je zarolal tisti Magnificov [1] komad…). Me ne zanima, sem odvrnila, pa še vedno ni odhehal. Ubral je drugo taktiko.
Da smo mi res hud medij in kako rad nas gleda in kako dobre video prispevke da delam. Bla bla bla. Ko mi je poslal bizarno nepismen mail, brez konkretne predstavitve, v katerem je pravzaprav že zahteval, da tisto nebulozo s fotografijo pred belo steno pozirajočega ogabno našminkanega mulca objavim, sem mu jasno povedala, da tega ne bom objavila. Tudi pojasnila sem mu, da to pač ni za objavo. Dodala, naj si ogleda našo stran in mu bo morda jasno, zakaj. In da naj se pač obrne na kak drug medij.

Ni jenjal, seveda ne. Poklical me je z neznane številke in mi ponudil petdeset evrov, če tisto sranje vendarle objavim. Ko sem ga že nevemkolikič zavrnila in ga prosila naj neha, me je ozmerjal s “totalno budalo” in jezno prekinil zvezo. Jaz pa kar nisem mogla dojeti, da se je to resnično zgodilo.

V zadnjih letih sem tako in drugače lebdela in krožila med slovenskimi glasbeniki. Vem, kako se prodajajo, vem kako nastajajo. Jasno, živeti od glasbe je v našem prostoru umetnost.

Odkrila sem en kup vrhunskih glasbenikov in zasedb, tudi takih, ki so nastale po naročilu. Veliko jih je, dobrih glasbenikov, ki se promovirajo sami, lobirajo in se mešajo med slovensko smetano, svoj krog znancev širijo in hodijo na pomembne sestanke. Čimveč bogatih ljudi je treba osvojiti in jih prepričati, da si vreden njihovega denarja in pozornosti.

Jasno, tudi medije je treba pridobiti na svojo stran in si ustvariti neko ime. Tako pač je. In nekaterim to odlično uspeva. Drugim pač malo manj.

In priznam, sita sem samooklicanih glasbenikov, ki konstantno in brez kančka samokritike packajo naše maile z nekimi neumnimi in polpismenimi “članki”, za katere potem pričakujejo, da jih bomo mediji objavljali.

Glasba in video sta moja strast. Cenim dobre glasbenike in alergična sem na bleferje.

A eno je skupno prav vsem - zanje smo mediji pač nuja. Zato je dobro imeti prijatelje med novinarji, takimi in drugačnimi. Pomembno je, da so na tvoji strani.

Dokler pa sem tu in diham ta zrak, bo moja prioriteta (in užitek) odkrivanje neodkritega mojstrstva. Pravih talentov. Brez skrbi, bleferji bodo pot do ljudstva našli na drugih kanalih. Vedno in brez večjih težav, to mi je jasno.
Mene pač ne boste prepričali, če nimate v sebi vsaj kanček vrhunskosti.

In verjemite mi, tudi dobrega videa ne naredi vsak. Ni namreč dovolj vrhunska tehnologija in masten honorar, če ti manjka bistvo…

Zato me razni Gorniki, Cepci, Murkoti, Jodldodli in Turboti ne gnjavite s svojimi izmišljotinami. Ne zanima me, s kom ste spali in kdo je peder. Seveda pa se lahko vedno in povsod obrnete na katerega od mojih novinarskih kolegov. Rumeni tisk je in bo vedno željan vaših polpismenih izdelkov. In nikogar ne bom obsojala, počnite kar vam je volja.

Jaz sem svoje povedala in naredila.

Katja Lenart