Državni zbor je po šestih urah končal razpravo o ustavnem zakonu o izbrisanih. Ob koncu razprave je notranja ministrica Katarina Kresal zagotovila, da bo država izbrisanim plačala vsako odškodnino, ki bo dosojena. Vinko Gorenak (SDS) pa je poslance še enkrat pozval naj predlog za začetek postopka za sprejem ustavnega zakona podprejo. Branko Grims (SDS) je zavrnil navedbe nekaterih koalicijskih poslancev, da odškodnin ne bo, ker da so roki zanje že zastarali. Opozoril je na odločitev mariborskega okrožnega sodišča, ki je eni izmed odločb zapisalo, da je začel zastaralni rok za odškodnino teči z izdajo odločbe o stalnem prebivališču za nazaj, ki jih izdaja ministrstvo za notranje zadeve.

Branko Grims v pogovoru za Vest:

Janez Ribič (SLS) je v razpravi ponovil, da so imeli vsi prebivalci drugih republik SFRJ, ki so imeli v Sloveniji stalno prebivališče, leta 1992 možnost, da se odločijo, ali uredijo svoj status in zaprosijo za slovensko državljanstvo. Večina je to storila, tisti, ki niso pa so bili preneseni v evidenco tujcev. Ti zdaj zahtevajo, da jim država prizna stalno prebivališče za nazaj in izplača odškodnine. Tega pa po njegovem brez individualne obravnave ni mogoče dovoliti, ker bi to pomenilo podcenjevanje vrednot slovenske osamosvojitve in razvrednotenje funkcije državnega zbora. Milenko Ziherl (SDS) je dejal, da ga pri celotni zgodbi moti predvsem odnos do tistih, ki so si pravočasno uredili status. Ti po njegovem verjetno danes obžalujejo, da so to storili. “Ekstremno škoda” se mu tudi zdi, “brez potrebe zapravljati denar za nekaj tako ohlapnega, nedokazljivega in z vseh vidikov spornega, kot so izbrisani”.

Vito Rožej (Zares) je opozoril, da je bila krivica izbrisanim leta 1992 narejena kolektivno, zato jo je treba na isti način vrniti. “Zavrnil je tudi navedbe, da tisti, ki so si pravočasno uredili status, to danes verjetno obžalujejo. Življenje tistih, ki so statusa niso uredili ni bilo lahko, in niso kar nemoteno živeli najprej, kot lahko kdo misli,” je dejal. Dodal je, da se zaveda, da je nekomu težko doseči spravo z nekom, s katerim se je gledal preko “puškinih cevi”, vendar bo to po njegovem prej ali slej treba doseči. Aleksander Ravnikar (SD) pa je ocenil, da danes ni bilo mogoče slišati nič novega, spoznal “pa je veliko strokovnjakov za ustavno in kazensko pravo”.

Notranja ministrica Katarina Kresal je odgovorila, da do danes ni bila pravnomočno dosojena še nobena odškodnina. “Če pa bo, ko bomo kot pravna država tudi plačali,” je dejala. Današnjo razpravo pa je označila kot “linč ljudi, ki so jim bile odvzete temeljne človekove pravice”. Zdaj mora DZ še glasovati o tem, ali bo začel postopek za dopolnitev ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti z osnutkom ustavnega zakona o izbrisanim, o čemer bodo poslanske in poslanci odločali v petek. Ustavna komisija jim sicer predlaga, naj začetka postopka ne podprejo.

Denis Sarkić