Težko je napovedati, kakšna bo letošnja udeležba na evro volitvah. Namesto Hrvaške ali bog ne daj kakšnih konkretnih evro tem se volilno telo ukvarja z Gregorjem Golobičem. Bo to blagodejno vplivalo na udeležbo in kakšen rezultat lahko pričakujemo?

Udeležba bo gotovo nizka. Ta napoved je najbrž nesporna. Velja tako rekoč za vse evropske države. Evro parlament je daleč in prav nič ga ne približa ljudem. Zdi se, da ne odloča o ničemer in tudi če o čem odloča, o tem Evropejci ne zvemo prav veliko. Za kaj sploh gre? Ko se dogajajo resne stvari, kot recimo sprejemanje Lizbonske pogodbe, je večini Evropejcev odločanje odtegnjeno. Pravzaprav jih nihče nič ne vpraša. Potem pa, ko jih in se ne strinjajo, se jih poskuša na vsak način prelisičiti. No, pri nas teh težav sploh ni, saj se s temi rečmi niti ne ukvarjamo. Kar sprejme Evropa je zakon in pika.

In vendarle so volitve baje pomembne. Ne zato, ker bi lahko kaj spremenile. In ne zato, ker bi napovedovale izid kakšnih bolj odločilnih volitev v prihodnosti. Imajo eno samo vlogo. Kazale naj bi trenutno razpoloženje volivk in volivcev. Pač glede na to, kakšno ekipo je uspelo sestaviti kateri stranki in kakšna je trenutna priljubljenost posameznih strank. Slednje dobiva z afero, ki se po medijih podi zadnji teden, vedno večjo težo. Vprašanje je seveda, kako bo afera vplivala na končni rezultat. Posebej potem, ko je jasno, da bodo nove domislice v aferi igrale svojo vlogo do zadnje minute pred volilnim molkom.

Je res tako zelo samoumevno, da bo Zares na volitvah pogrnil kot je dolg in širok? Morda. Čeprav je jasno, da bo nekaj volivk in volivcev svoj glas namenilo tej stranki ne glede na afero. Na stavnicah Zaresu še vedno solidno kaže. Politika stranke, ki jo je javnost lahko spremljala zadnjih nekaj mesecev, je bila za mnoge pravi balzam v sicer precej medlem ravnanju vladne koalicije. Lahovnik, ki kot gospodarski minister kandidira na strankini listi, je na lestvicah všečnih politikov deležen izjemne priljubljenosti. In tudi nosilec liste Vajgl je glede na svoje izkušnje povsem primeren kandidat za evro poslanca.

No, vse to lahko kaj malo zaleže, če bodo volivci in volivke pred očmi imeli samo podobo Gregorja Golobiča. V tem primeru je najprej potrebno odgovoriti na vprašanje, ali je javnost predsednika Zares ob vsej množici mlinskih kamnov med katerimi se je znašel, lahko doživela kot žrtev? Kljub temu, da so bili najprej v medijih predstavljeni neresnični podatki in da se afera naprej vali na izpeljavah podatkov, ki jih je predstavila sama Ultra, je to bolj ali manj ostalo v senci velike laži. Kar za Zares ni najboljša novica. Je pa res tudi, da je orkestracija mnenj tako izjemna, da bi lahko vzbudila širše nelagodje.

In kaj lahko afera prinese drugim? Manjšim kandidatom, ki se nadejajo presenečenj, gotovo nič dobrega. Zaradi afere so ostali v senci, ki je še precej bolj temačna, kot bi bila sicer. V resnici težko sploh pridejo do besede, pa še potem morajo govoriti o Golobiču in vsa spretnost, ki jo lahko pokažejo, je v tem, da tekmujejo z velikimi v kvazi moralističnih retoričnih bravurah. To velja za vse neparlamentarne kandidate, najbrž celo za Desus in LDS, ki si vseeno lahko obetata evro poslanca, čeprav tudi njima ne bo lahko. A vsega izplena glasov si gotovo ne bosta razdelili SD in SDS.

Oziroma obratno, SDS in SD. Kajti skoraj gotovo je, da bo zmagovalka letošnjih evro volitev SDS. Tako napovedujejo vse javno mnenjske raziskave. Hkrati vladi pač ne gre tako dobro, da bi se s tem lahko njene stranke hvalile pred volitvami. Medtem ko ima opozicija na zalogi kar nekaj municije. SDS bi morala iti na roke tudi afera Golobič. Konec koncev gre za antagonista, ki sta postala nekakšen par v slovenski politiki in bi že zato padec enega moral pomeniti dvig drugega. Za povrh pa afera že sama po sebi mobilizira simpatizerje SDS. Pravzaprav sploh ni jasno, kaj bi lahko šlo SDS narobe.

Ob navalu zmerljivk na račun Zares si je težko predstavljati, da bi prišlo do presenečenja in bi SDS ne kapitalizirala svoje domnevno vedno pokončne drže. Ali pač? Ali lahko afera Golobič v spomin prikliče nedavne podvige bivše vlade na gospodarskem področju? Na prodajo Mercatorja? Na trgovanje z državnim podjetjem v zameno za vpliv v časopisni hiši? Pravzaprav je bolj verjetno, da je še največja težava SDS, da se je z dobrim rezultatom, doseženim na volitvah z izjemno nizko udeležbo, nekoliko težje hvaliti. A to za politične stranke tako ali tako nikoli ni predstavljalo večjega problema.

In SD? Afera Golobič naj bi ji teoretično prinesla nekaj glasov, ki naj bi selili na “levi ” strani političnega spektra. Vendar to še zdaleč ni gotovo. Konec koncev je prav politika Zares predstavljala alternativo SD znotraj vladne koalicije, ki je bila bliže tistemu delu volilnega telesa, ki bolj redno obiskuje volitve. Vprašanje je tudi, ali je izbira kandidatne liste SD ravno optimalna. A po drugi strani gre za uradno največjo stranko in že samo njena gravitacijska sila bi morala zadostovati za soliden rezultat. Kar pa je tako prednost kot zoprnost, saj bi bilo zaradi tega vse kar je manj od zmage, za prvo vladno stranko avtomatično poraz.

Gremo na volitve. Konec koncev bomo vendarle o nečem odločali.

Jani Sever