Spoštovani, sem Srečko Prislan, Savinjčan, Štajerec in predvsem zaveden Slovenec, ki je izbral svojo domovino, da njej in državljanom Slovenije ponudim svoje znanje in rešitve.

Sem tudi avtor novega modela socialne države ali sistema družbene ureditve BIO-HUMANIZMA. Uporaba tega modela in življenje v novem družbenem sistemu bo preprosto in učinkovito.

Za primer praktične uporabe novega modela družbene ureditve navajam primer, glede meje med Hrvaško in Slovenijo na morju. Ta naj bi bila problem, a dejansko tega problema sploh ni. In zakaj nas potem že osemnajst let vlečejo za nos in nam dopovedujejo, da je to najpomembnejši nacionalni interes! Zato ker iz matematičnega in filozofskega vidika problema, ki ga ni, ni mogoče rešiti in ga zato lahko rešujejo do onemoglosti.

Sprašujem se ali še ni dovolj barantanja na račun davkoplačevalskega denarja, zavajanja in sklicevanje na nacionalne interese? Ali je res potrebno ločevanje ljudi in postavljanje nove meje ter spodbujanje med-nacionalne nestrpnosti in sovraštva med ljudmi? Ali je res potrebno preprosto ustvarjati razmere psihološke vojne, tudi z namenom, da se prikriva dejanske probleme sedanjost ali posledice krivičnega družbenega sistema v katerem živimo?

In zakaj problema meje s Hrvaško sploh ni. Problem meje s Hrvaško, naj bi bila meja na morju, a te meje dejansko sploh ni. In kako naj potem rešujemo ali rešimo problem, ki ga ni?

Po novem družbenem modelu BIO-HUMANIZMU, ki je grajen na naravnih zakonih, problema meje s Hrvaško na morju ni in ga zato ni potrebno reševati. Potrebno je upoštevati le dejstva, in to so, da je Jadransko morje nekdanje skupne države še vedno skupna naravna dobrina Črnogorcev, Bosancev, Hrvatov in Slovencev ter zato nikogar osebna ali državna lastnina. Skupna naravna dobrina pomeni, da so vsi štirje narodi bivše države, imeli in imajo pravico koriščenja te dobrine in prosto plovbo po njej do odprtega morja, oz. po Jadranskem morju od Albanije do Italije. Z razpadom bivše države so nastale nove države, in nova oblast, ne pa ljudje in skupna naravna dobrina, ki je ostala enaka ali ista. Nove nastale države ob Jadranu se namreč, od razpada bivše Jugoslavije do danes, o razpolaganju in koriščenju ter upravljanju skupne dobrine Jadranskega morja niso drugače dogovorile!

Za konstatacijo dejanskega stanja in formalizacijo ali pravno urejenost obstoječega stanja je potrebno le, predlagati vsem novim državam, ki ozemeljsko mejijo na Jadransko morje, da podpišejo skupni meddržavni sporazum o koriščenju in gospodarjenju z Jadranskim morjem ter v njem jasno opredelijo pravice, dolžnosti in odgovornosti do te skupne naravne dobrine. S takšnim sporazumom se dejansko nikomer nič ne jemlje, nasprotno, omogoča se vsem uveljavljanje pravic in obveznosti, kot navedeno, ki smo jih imeli tudi v bivši državi.

Naravnih dobrin (vode, soli, ribe,… itd) v Jadranskem morju je dovolj za vse. Upoštevati je potrebno dejstvo, da skupna naravna dobrina ne more biti privatna lastnina posamezne oblastne strukture Slovenije ali Hrvaške, temveč je to lahko le skupno ozemlje Črnogorcev, Bosancev, Hrvatov in Slovencev v obliki naravne dobrine, ki je nedeljiva.

Vsaka od štirih novo nastalih držav ob Jadranu ima, po tem predlogu, možnost in priložnost, da predlaga drugim trem samostojnim državam v podpis meddržavni sporazum, ki operacionalizira upravljanje in koriščenje skupne naravne dobrine ali Jadranskega morja bivše države.

Na ta način bo Jadransko morje, po tem predlogu, skupna naravna dobrina, ki združuje, povezuje vse priobalne narode bivše države, torej, ne bo razlog za ločevanje in omejevanje svobode, temveč nasprotno, podlaga za sodelovanje, medsebojno razumevanje in spoštovanje ter dolgoročno sožitje med ljudmi in narodi nekdanje Jugoslavije.

Z novim družbenim sistemom BIO-HUMANIZMOM je najzahtevnejša vprašanja ali probleme v družbi mogoče reševati tudi drugače, predvsem pa preprosto, razumljivo in učinkovito!

Srečko Prislan