Vlada je na svoji seji prejšnji teden potrdila predlog novele zakona o visokem šolstvu, ki med drugim prinaša ustanovitev agencije za kakovost visokega šolstva. Na neodvisno agencijo, ki bo prevzela naloge sveta za visoko šolstvo, vlada ne bo imela vpliva, zakon pa bi po pričakovanjih ministra Gregorja Golobiča lahko bil sprejet že jeseni. Kot je dejal Golobič, je razprava o predlogu novele potekala veliko časa, ustanovljena pa je bila tudi strokovna skupina, v kateri so sodelovali vsi zainteresirani visokošolski partnerji. Pri pripravi novele, ki bo šla v redno parlamentarno obravnavo, so sodelovali tudi gospodarstveniki, sindikati in tudi študentje, ki so v sredo k noveli dali tudi soglasje. Ti so po besedah Golobiča ena ključnih sil, ki opozarjajo na nujnost sprememb v visokem šolstvu.

Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič od novega nadzornega sveta NLB pričakuje, da bo prišel do dna pogodb vseh članov uprave banke, ne le nekdanjega predsednika uprave Marjana Kramarja. Plače v bančnem sektorju, ki je v večinski državni lasti, bi morale biti v osnovi javne, je dejal po seji vlade. Vlada ni uspela priti do teh dokumentov, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal Golobič ter izrazil pričakovanje, da bo nov nadzorni svet, o katerega imenovanju bodo delničarji odločali na skupščini konec junija, pridobil podatke o vseh pogodbah vseh članov uprave. Če smo korektni, potem vemo, da je Kramarjeva nagrada praktično identična nagradam, ki so jih dobili drugi člani uprave - za isto delo ali nedelo, je dejal Golobič. Prav tako kot Kramar so namreč enako odgovorni in enako zavezani k izplačilu neupravičenega dela nagrade, če se bo tako izkazalo. Ob tem je Golobič izrazil mnenje, da so bile te nagrade neupravičeno izplačane vsem članom uprave.

Vlada polaga veliko zaupanje v nov nadzorni svet, da bo preučil okoliščine, v katerih naj bi bilo v letu 2007 možno h kazalcem poslovnega uspeha banke šteti tudi precejšen obseg bančnih rezervacij. To je povzročilo fiktiven vtis zelo uspešnega poslovanja banke in v tistem trenutku je Kramarjeva pogodba iz leta 2003 postala ekscesna in napačna, je ocenil Golobič. Če to drži, potem so bile izplačane nagrade posledica negospodarnega ravnanja članov sedanjega nadzornega sveta, ki bi moral v tistem trenutku zaznati, da tako enormen porast nagrad v tistem letu ne more biti posledica dobrega dela temveč spremenjenih sistemskih okoliščin glede knjigovodskega prikazovanja rezultatov banke. Vendar neukrepanje nadzornikov Golobiča ne čudi, “saj je vlada Janeza Janše ravno takrat nadzornikom dve leti zapored odobrila četrt milijona evrov nagrade”.

Golobič je napovedal možnost, da bo vlada do skupščine NLB morebiti oblikovala nasprotni predlog glede sestave nadzornega sveta. Premier Borut Pahor pa je dodal, da vlada posveča veliko pozornost izbiri članov novega nadzornega sveta NLB. Ob tem so sicer še deljena stališča glede primernosti imenovanja med nadzornike NLB tistih oseb, ki so to delo opravljale že kdaj prej. Sam meni, da bi bilo koristno, če bi dali priložnost novim ljudem. Skupščina NLB bo 30. junija. Zdajšnji nadzorni svet, ki se mu mandat izteka, za nove nadzornike predlaga Gregorja Dolenca, Rasta Ovina, Marka Simonetija, Stanislavo Zadravec - Caprirolo, Borisa Škapina, Branka Drobnaka, Andreja Baričiča, Jana Vanhevla, Rieta Docxa, Johna Hollowsa in Stojana Petriča. Novim nadzornikom bo štiriletni mandat začel teči z dnem imenovanja.

Takoj zatem naj bi vlada po besedah finančnega ministra Franca Križaniča vložila tožbo zoper Kramarja. “Vlada zaradi te nenavadno visoke nagrade pripravlja tožbo zoper Kramarja,” je na seji komisije DZ za nadzor javnih financ povedal Križanič. Možnost za vložitev tožbe se bo odprla po skupščini NLB, na kateri bodo tudi uradno dobili podatke, je dodal.

Denis Sarkić