Janševa ideja je rodila sad. Predsednik republike je predlagal razpravo o ustavnih spremembah. Revolucija se spreminja v evolucijo. Razprave pa bodo najbrž dolge in spremembe gotovo manj dramatične od tistih, ki si jih želi predsednik SDS.

Predsednik republike je s tem, ko je podprl debato o ustavnih spremembah, dosegel vsaj troje. Prevzel je pobudo, usmeril fokus na teme, ki so relevantne in hkrati pokazal, da je politično nad strankarskimi okopi. Pripravljen je organizirati posvetovanja o potrebnih in želenih ustavnih spremembah. In večinoma je njegova pobuda naletela na zadržano odobravanje. Presenetljivo, ni kaj? Le zakaj so predlogi Janše naleteli na ostre kritike, medtem ko so Türkovo zamisel praktično podprli v vseh strankah. Janša pa je bil seveda navdušen. Odgovor je enostaven. Ne gre le za osebo, ki nekaj predlaga, ampak predvsem za vsebino predlaganega, kaj naj bi bila osnova za debato. Tu se zdijo razlike med prvakom opozicije in predsednikom republike zelo velike.

Glavna tarča ustavnih sprememb, o katerih je govoril Janša, je bilo sodstvo in nekatere ideje precej radikalne. Janša je kot izhodišče za reformo sodstva ponudil razmislek o ukinitvi trajnega mandata ter ustanovitev specializiranega sodišča za težke primere, spremembo sistema, v katerem lahko odloča “pičla večina ustavnih sodnikov”, njihovo izvolitev z dvotretjinsko večino in preprečitev ustavnemu sodišču, da bi lahko prepovedalo referendum. Janševi predlogi sledijo politiki njegove stranke in “pomladnikov”, ki že dolga leta govori o istih težavah in podobnih rešitvah. Prav zaradi tega je, iz sicer ne vedno povsem oprijemljivih Janševih stavkov, mogoče sklepati, kakšne cilje zasleduje njegova ideja druge republike. Presenečenj v konceptu druge republike in trde pomladne politične vizije pravzaprav ni zaslediti.

Podobno velja za predsednika republike. Tudi njegova pobuda je skladna z njegovo dosedanjo odprtostjo do ustavnih sprememb. A kot rečeno, razlike v konkretnih rešitvah so med Janšo in Türkom videti precejšnje. Türk je že na začetku mandata državni zbor opozoril na nujnost razbremenitve ustavnega sodišča. O tem Janša ni govoril. Po drugi strani pa predsednik republike o ukinitvi trajnega sodniškega mandata skoraj zagotovo ne razmišlja, tako kot najbrž, kot pravnik, ne razmišlja o členu ustave, ki bi ustavnemu sodišču prepovedalo posegati v referendume. Tudi posebno sodišče je najbrž nekaj, kar bi v ustavnih predstavah predsednika republike najverjetneje težko našlo svoje mesto, podobno kot sprememba večine, s katero odloča ustavno sodišče. Seveda pa ne bi bilo nič narobe, če bi ustavne sodnike volili z dvotretjinsko večino. Razen tega, da bi to predsedniku, kot predlagatelju, povzročilo nemalo dodatnih težav.

Ni pa pomembna samo vsebina. Predsednik republike je prav zaradi svoje pozicije primeren pobudnik tovrstne razprave. K tej njegovi vlogi konec koncev sodi tudi to, da o konkretnih rešitvah ne govori veliko, ampak pušča odprt prostor za debato, v kateri bodo sodelovali mnogi. Predsednik sam je posebej opozoril na ideje dr. Tineta Hribarja o izhodiščih za »ustavo 21. stoletja«. Pa tudi na zamisli Janeza Janše, ko je na kongresu SDS govoril o drugi republiki. No tudi predsednik ima svoje zamisli, menda naj bi se mu zdele koristne spremembe ustave, ki bi poenostavile postopek sestavljanja vlade po volitvah in drugače določile vlogo državnega sveta. Debata, do katere bo očitno prišlo, bo kot kaže zalo dolga in zapletena. V njej pa se bodo neizbežno oblikovale tako imenovane prvorazredne in drugorazredne teme.

Kljub temu, da je vsebinsko predsednikova pobuda precej daleč od Janševe, pa je mogoče reči, da je Janši ponovno uspelo. Kot sem zapisal ob iniciaciji ideje o drugi republiki. Janez Janša je spet dokazal, da je velik motivator.

Jani Sever