Komentar - Tjaša

Avtor Vest | 28. maj, 2009 @ 15:38

Smo humanisti in humanistke. Človeški, v ospredje postavljamo človeka, posameznika-posameznico. Izražamo veliko zaskrbljenost nad svetom v katerem živimo in v pravem duhu humanizma ohranjamo nekaj upanja na možnost drugačnega in boljšega sveta. Pa je res tako? Ali nas res skrbi svet v katerem živimo in ali nam je res mar za spremembe trenutnega družbenega stanja. Smo res tako optimistični, kot so bili humanisti 14.,15. in 16.stoletja, ko so ponujali alternativo fevdalno-cerkveni ideologiji.

Ali si sploh še zaslužimo naziv humanisti-humanistke in ali ni že čas, da humaniziramo humanizem. Ali ni čas, da znova ugotovimo, kakšna je vloga avtonomnega posameznika-posameznice, ali ni čas, da si povrnemo vero v človeškost in ali ni čas, da izoblikujemo pozitiven odnos do sprememb. Najpomembnejša lastnost avtonomnega posameznika-posameznice je prav pripravljenost na spremembe in tveganje. Se počutite avtonomno? Ste pripravljeni tvegati? Ste za spremembe ampak ne bi tvegali?
Seveda ne, saj se morate za to odpovedati številnim materialnim stvarem, ki jih imate tako radi in še povrhu vsega bi se morali odpovedati sebičnosti.
Podcenjujete svoje zmožnosti in podcenjujete zmožnosti vaših prijateljev, znancev, sodelavcev, sošolcev in kolegov in podcenjujete vašo skupno moč spreminjanja družbe.

Vas res ne moti, da je vaš uspeh odvisen od tega, kako se boste prodali in ste le še prodajno blago.
Zato je nujno znotraj univerzitetnega polja ohraniti kritično-refleksivni habitus kot konstitutivni del avtonomnega znanstvenega polja (Taja Kramberger). Takoj je potrebno razgaliti, uničiti in dokončno zavreči neoliberalistično paradigmo na univerzi in širše.

Naj nam bo cilj ustvarjanje kritičnih posameznikov in posameznic, ki se bodo borili za humanistično družbo v pravem pomenu besede. Ne skrivaj se! V strahu za lastno preživetje ne pristajaj na kompromise . Dvigni glas in misli kritično. Angažiraj se, vzpostavi tiste izgubljene družbene vezi, ki temeljijo na solidarnosti, vzajemnem sodelovanju in vzajemni pomoči. Zbudi se, čas se je iztekel.

Tvoja poglavitna naloga v življenju je roditi samega-samo sebe.

Brala: Tjaša Korelc


Članek je bil objavljen na Vest: https://vest.muzej.si

URL naslov članka: https://vest.muzej.si/2009/05/28/komentar-tjasa/