V Državnem zboru so “izčrpali nadaljnje možnosti usklajevanja” glede vojnih zakonov, je po zadnjem neformalnem posvetu predstavnikov poslanskih skupin o obeh vojnih zakonih dejal predsednik DZ Pavle Gantar. Ob tem je izpostavil, da predstavniki SDS na vsak nov sestanek pridejo “z dodatnim pogojevanjem, ki seveda onemogoča doseganje dogovora”.

Predsednik DZ Pavle Gantar o t.i. drugi republiki in ustavnih spremembah:

Predsednik opozicijske SDS Janez Janša je “eden izmed redkih marksistov in deterministov v tej državi”, je ob rob izjave o sestanku predstavnikov poslanskih skupin o vojnih zakonih glede načina prehajanja iz prve v drugo republiko dejal predsednik DZ Gantar. Posvaril je tudi pred ranljivostjo demokracije. Na naše novinarsko vprašanje, kako komentira, da bi se lahko do druge republike in ustavnih sprememb prišlo tudi s pomočjo ljudstva, morebiti tudi na ulici, je Gantar spomnil, da je avtor te ideje predsednik SDS. Janša tako po Gantarjevih besedah “verjame, da ekonomski krizi sledi socialna kriza, socialni politična kriza in ko je politična kriza, je možno mobilizirati ljudi proti institucijam oblasti”. “Demokracija je ranljiva v tem smislu, da jo lahko spodnesejo masovne populistične težnje,” je nadaljeval predsednik DZ in spomnil, da je bilo teh primerov v 20. stoletju več. “Novo stoletje ne daje nobene garancije, da se to ne more zgoditi,” je dodal.

Glede konkretnih predlogov ustavnih sprememb je Gantar spomnil, da se je v preteklosti tudi sam ukvarjal s problemom, da “slovenska ustava potrebuje nek razmislek po tolikih letih”. Iz te zavesti je, tako Gantar, zrasla tudi zamisel, da bi pri predsedniku DZ oblikovali skupino uglednih strokovnjakov, ki bi napravili konceptualni razmislek o možnih spremembah “na temelju tega, da se temelj te ustave ne spreminja in to je parlamentarna demokracija”. Pri parlamentarni demokraciji pa je po Gantarjevo pomembno, “da ni mogoče kar tako razpustiti parlamenta, tudi če smo nezadovoljni z njim” ter da “ni mogoče kar tako razpustiti, zamenjati vlado”. Temeljne institucije sedanje ustave so zato po njegovo v tem pogledu “zelo dobro napisane”. Nekatere druge predloge pa je tudi sam zagovarjal še v 90. letih, ko je predlagal regionalizacijo in obenem, da bi bil drugi zbor zbor pokrajin, je spomnil Gantar. “Danes je zbor pokrajin nonsense, če nimate pokrajin,” je dodal. Če bi pa prišli do “smiselnih” pokrajin, potem bi bil za Gantarja logični nasledek, da se Državni svet (DS) preoblikuje v zbor pokrajin.

Predsednik DZ Pavle Gantar o vojnih zakonih in evropski resoluciji o totalitarizmih in evropski zavesti:

Predsednik DZ je v izjavi za medije po neformalnem sestanku predstavnikov poslanskih skupin glede usklajevanja o predlogih novel zakonov o vojnih grobiščih in o žrtvah vojnega nasilja namreč navedel, da so v SDS v sredini aprila posredovali dodatna dopolnila, pri čemer želijo, da bi sprejemanje zakona o vojnih grobiščih ločili od sprejemanja zakona o žrtvah vojnega nasilja ter “na nek način pogojujejo, da se usklajeni zakon o žrtvah vojnega nasilja sprejme prej, in šele potem zakon o vojnih grobiščih”. Koalicija po drugi strani meni, tako Gantar, da ločena obravnava ni potrebna. Glede dopolnil SDS pa so v koaliciji odgovorili, da je manjše pripombe mogoče sprejeti, “vendar pa koalicija ne pristaja na to, da bi temeljito posegali v vsebino zakona, in sicer dlje kot to zahteva ustavna odločba”, je navedel Gantar. V koaliciji so tako po njegovih besedah poudarili, da zakon o žrtvah vojnega nasilja ni namenjen popravi med- in povojnih krivic.

Predstavnik SDS France Cukjati pa je včeraj po Gantarjevih besedah dodatno predlagal, da bi usklajevanje in sprejemanje obeh zakonov, zlasti tistega o žrtvah vojnega nasilja, “zadržali, dokler parlament ne bi sprejel resolucije Evropskega parlamenta o totalitarizmih in zgodovinski zavesti”. Predsednik DZ je tako ugotovil, da ob izčrpanju možnosti za nadaljnje usklajevanje oba zakona podpira koalicija ter SLS, proceduralno in vsebinsko pa nimajo soglasja SDS, medtem ko soglasja SNS nikoli ni bilo. Po Gantarjevo bi kazalo, da se koalicija odloči za nadaljevanje zakonodajne procedure, saj gre pri sedanjem stanju za “rezultat neke realnosti”. Kot je še pojasnil Gantar, bo o tem obvestil tudi predsednike parlamentarnih strank, ki bi se lahko odločili za še en krog pogovorov. “Sam pa sem realist in dvomim, da bomo lahko prišli do zakona, ki ga bodo razen SNS podprle vse druge politične stranke,” je dodal.

Predsednik Državnega zbora Pavle Gantar - izjava v celoti (za sladokusce):

Osebno je še ocenil, da “sem se naveličal čakati” ter izrazil prepričanje, “da v teh konstelacijah tega dogovora o razmeroma enostavnih zadevah ne bo mogoče doseči”. Zato mora po njegovo koalicija prevzeti “odgovornost, ki jo ima v zvezi z uresničitvijo določb ustavnega sodišča”. V zakonu o žrtvah vojnega nasilja ostaja še naprej sporen 6. člen, je potrdil predsednik parlamenta, ki je na novinarsko vprašanje potrdil tudi, da bodo kot koalicija nadaljevali s postopkom sprejemanja obeh zakonov. Glede časovnice sprejetja zakonov pa je ocenil, da bo to, če bodo predsedniki strank opravili še en krog pogovorov, “še nekaj časa trajalo”, sicer pa bodo nato vodje poslanskih skupin verjetno skupaj oblikovali predloga obeh zakonov, ki bi nato lahko šla v proceduro junija. O resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu, ki bi predstavljala nekakšen akt sprave, in o kateri so se pogovarjali na prejšnjem neformalnem sestanku v aprilu, včeraj niso razpravljali, je pa vložena v proceduro, je še dejal Gantar.

Denis Sarkić