Janez Janša je na začetku kampanje za evropske volitve spet dokazal, da je velik motivator. Pred petimi leti je tako začel vojno s korupcijo in klientelizmom. Pred zadnjimi volitvami je iniciral protitajkunsko vojno. Zdaj napoveduje revolucijo.

Predsednik SDS je na kongresu stranke povedal veliko. Najprej, da so se zbrali na dan Evrope in na dan, ki ga tudi Ljubljana praznuje kot praznik. Da gre za dan osvoboditve, se mu je zataknilo v grlu. Potem je prišla na vrsto kriza, za katero je prepričan, da bi jo on reševal bolje, čeprav je pred nekaj meseci napovedoval, da je v Sloveniji sploh ne bo. Pravi odgovor je odgovorno socialno tržno gospodarstvo, kar pomeni, da svoboda izbire, ki jo trg prinaša, ni cilj, ampak sredstvo. Da bi bila Slovenija po koncu krize na strani zmagovalk, pa so potrebne obsežne institucionalne spremembe. Posebej, ker so ostanki komunizma v Sloveniji bolj trdovratni, kot se je zdelo pred štirimi leti.

Zadnje parlamentarne volitve niso bile poštene. Pravzaprav so bile v zgodovini Slovenije poštene samo volitve, na katerih je zmagala SDS. Kljub temu SDS še vedno raste in je pripravljena na “korenite spremembe, katerih podlago bo moral določiti nov ustavni okvir.” Po teh spremembah ne bo več mogoče prisegati na pravno državo ter hkrati preprečevati ljudstvu, da neposredno odloča na referendumu. Ne bo več mogoče obsojati zločina ob hkratnem malikovanju zločinca. Ne bo več mogoče pričakovati, da bodo ljudje pošteni, če kot družba ne bomo sposobni kaznovati največjih zločinov in kraj. Vse to naj bi zagotovilo pravljičnih 10 sprememb slovenske ustave. In seveda sprememba oblasti.

Najpomembnejša tarča predlaganih ustavnih sprememb je torej sodstvo. Cilji so jasni in znani. Malo je novega. Ustavne spremembe na tem področju naj bi pripeljale do popolne preobrazbe sodstva, ki je danes tako rekoč nelegitimno. Janša predlaga razmislek o ukinitvi trajnega mandata ter ustanovitev specializiranega sodišča za težke primere. Janšo moti celo to, da lahko odloča “pičla večina ustavnih sodnikov”, ki bi jih v drugi republiki volili z dvotretjinsko večino v državnem zboru. S tem je povezana tudi nova referendumska ureditev, saj je Janša je prepričan, da je treba zaščititi referendumske odločitve in preprečiti ustavnemu sodišču, da bi referendum lahko prepovedalo.

Potem so tu še ne ravno ustavne teme. Uvesti bi bilo treba obvezno srednjo šolo in prepovedati vsako oviranje svobodne pobude pri ustanavljanju vseh vrst izobraževalnih ustanov. Ideja je vsaj v drugem delu precej nenavadna, glede na avtonomijo univerz. Prepovedati bi bilo treba javno poveličevanje vseh totalitarnih režimov, njihovih nosilcev in simbolov. Kar najbrž pomeni, da bi kaznovali vse, ki denimo 9. maja korakajo po Ljubljani s titovkami. In prepovedati bi bilo treba monopole na medijskem področju, kar lahko razumemo kot napoved ustanovitve še kakšnega državnega medija, za katerega neodvisnost bi skrbela SDS.

Eden od osrednjih ciljev predlaganih ustavnih sprememb je seveda omogočiti, da do te spremembe pride še pred zaključkom posameznega vladnega mandata. Ustava mora tako določiti enostavnejšo možnost razpisa predčasnih volitev. Državni zbor pa naj bi glasoval samo o celotni vladi, medtem ko bi mandatar lahko sam imenoval in razreševal ministre. Do spremembe oblasti pa bi lahko peljala še druga pot. Janša namreč predlaga, da se določi obvezni enoletni rok, v katerem mora Državni zbor izvesti decentralizacijo države, če ne, se razpusti in se razpišejo predčasne volitve. Uvedba pokrajin bi mimogrede prinesla še eno spremembo. Državni svet bi se preoblikoval v Svet pokrajin.

Ustavne spremembe, ki bi simbolično pomenile prehod v drugo republiko, je mogoče uresničiti s pomočjo ljudstva. Drugače tudi ne gre. Prehodi v drugo republiko so vedno revolucionarni. Čas je primeren. Ali kot pravi Janša: “Svetovna finančna in gospodarska kriza bosta prinesla institucionalne spremembe globalnih razsežnosti.” Slovenija ima po njegovem na izbiro dve možnosti. Demokratično pot ustavnih sprememb ali pot nacionalsocializma. Na kateri strani bo SDS ni dileme. Zavzemala se bo za vladavino ljudske volje, v kateri bodo odločali referendumi, pa čeprav z udeležbo nekaj sto ljudi. Sodniki bodo izgubili avtonomnost. Ustanovljena bodo izredna sodišča. Ustavno sodišče bo lahko odločalo le s kvalificirano večino. Politika bo ukinila medijske monopole. In postavljeni bodo temelji za močnejšo medgeneracijsko solidarnost ter zeleno davčno reformo.

Pred zadnjimi volitvami je Janša napovedoval zmago z veliko razliko. Ni se zgodilo. Zdaj je tu novo upanje. Rodila ga je kriza. Po kongresu je vodja SDS dejal: “… potrebujemo podporo tistih, ki imajo že po veljavni ustavi v Sloveniji oblast, to pa je ljudstvo. In to bo na koncu odločilo… ”

Jani Sever