Včeraj je nekaj več kot 80 tisoč gledalcev, skupaj z Nicolasom Sarkozyjem, na stadionu Stade de France spremljalo dramatičen finalni obračun v francoskem pokalu. Pomerila sta se prvoligaš Rennes in drugoligaš Guingamp. V sedemdeseti minuti je favorizirani Rennes prišel do vodstva preko Bocanegre. Vendar je Guingampu z dvema zadetkoma Eduarda uspelo preobrniti rezultat in zadržati vodstvo do zadnjega sodniškega žvižga. Sledilo je veliko slavje tako na stadionu v Parizu, kot tudi na ulicah bretonskega mesteca Guingamp, kjer je nekaj tisoč navijačev pred velikim ekranom proslavljalo zgodovinski uspeh in prvo večjo lovoriko svojih ljubljencev. Ob tej priložnosti si lahko pobližje pogledamo francoski pokal ali uradno Coup de France in novopečene nosilce te lovorike.

Coup de France
Francoski pokal je tekmovanje namenjeno slehernemu nogometnemu klubu v Franciji, podobno kot v večini držav tekmovanje poteka vzporedno s prvenstvi. Francoski pokal pa ima bogato zgodovino in tradicijo ter razmeroma visoko prestižno vlogo in je po tem bolj podoben svojemu angleškemu sorodniku FA pokalu. S tega vidika ne gre verjeti zapisom, ki so pred finalom francoski pokal rzglašali kot drugorazredno tekmovanje. Tekmovanje poteka neprekinjeno od leta 1918. Pobudo za nastanek tekmovanja pa je dal tedanji vrhovni mož predhodnice današnje nogometnew zveze Francije (FFF) Henri Delaunay. Delaunay je začel kariero kot nogometaš, nadaljeval kot sodnik, sodniško kariero pa je zaključil potem ko je zaradi udarca žoge pogoltnil piščalko in izgubil zob. Od tedaj naprej je deloval kot funkcionar in tesno sodeloval skupaj z očetom svetovnih prvenstev Julesom Rimetom (o tem legendarnem imenu bomo spregovorili kdaj drugič), s katerim je tudi želel organizirati prvo evropsko prvenstvo, kar mu ni uspelo. Vendar pa so njegova prizadevanja botrovala temu, da ima pokal evropskega nogometnega prvenstva ime prav po njem.

Henri Delaunay oče francoskega pokala, sodelavec Julesa Rimeta in idejni pobudnik evropskega prvenstva Foto: Uefa.com

Francoski pokal, ki ga je zasnoval Delaunay je najprej imel ime pokal Charlesa Simona, po nogometašu, ki je bil žrtev prve svetovne vojne. V njegovi prvi izvedbi leta 1918 je v tekmovanju sodelovalo 20 moštev, slavili pa so na koncu člani Olympique de Pantin, kluba ki danes ne deluje več. Pokal se je pod spretnim vodstvom legendarnih funkcionarjev Delaunaya in Rimeta krepil in pridobival na pomembnosti, tako da si je leta 1927 prvič finale ogledal tudi francoski predsednik, kar je začelo tradicijo, ki traja še danes.

Od leta 1927 finale redno obišče tudi predsednik Francije. Včerajšnja tekma ni bila izjema Foto: prisma-presse.com

Poleg prisotnosti predsednika na finalu, je del tradicije tudi lokacija finalne tekme. Te so se vedno igrale na stadionih v Parizu ali njegovem predmestju. V uvodnih letih so se lokacije menjavale, preden se je v štiridesetih kot stadion za finale ustalil olimpijski stadion Colombes, v predmestju pariza. V šestdesetih ga je izpodrinil pariški Parc des Princes, ki je gostil vsa finala do leta 1998, ko je vlogo finalnega stadiona prevzel Stade de France, sicer vodilni stadion svetovnega prvenstva leta 1998. Tudi pokal tri kilograme težak tridesetcentimetrski pokal je ostal nespremenjen od leta 1918. Spreminjala pa se je oblika tekmovanja, predvsem zaradi naraščajočega števila udeležencev. Ob koncu osemdesetih se je ustalila današnja oblika, kjer v posameznih krogih pari odigrajo eno srečanje. Srečanje se odigra na domačem igrišču slabšeuvrščenega moštva. V uvodnih krogih se medsebojno pomerijo amaterska moštva, v kasnejših krogih pa se jim pridružijo še profesionalne ekipe.

Pokal je v vseh devetdesetih letih tekmovanja ostal nespremenjen Foto: lepoint.fr

Tragedija v Bastiji
Francoski pokal je eno redkih evropskih nogometnih tekmovanj, ki je potekalo neprekinjeno tudi med drugo svetovno vojno. Med vojno so sicer nastopale določene novoustanovljene ekipe, ki so imele tudi propagandno vlogo in so simbolizirale svobodo, zato se danes tudi francoskemu pokalu pripisuje simbolna vloga v poteku druge svetovne vojne (predvsem v njenem zadnjem letu). Edinkrat se Coup de France ni odigral do konca leta 1992, ko je bil turnir odpovedan po polfinalnem obračunu. 5. maja 1992 bi se v polfinalu morala pomeriti Bastia in Marseille. Ker je bil Marseille takrat vodilno moštvo v Franciji je bilo povpraševanje po kartah tako visoko, da so v Bastii sklenili stadion Armand Cesari razširiti. Državni organi so sicer dali zeleno luč, vendar je končna razširitev bila bolj podobna slabo postavljenemu gradbenemu odru kot pa tribuni in pred srečanjem se je zgodila katastrofa. Nosilci razširjene tribune so popustili in del tribune se je porušil. V tragediji je življenje izgubilo 18 ljudi, francoska nogometna zveza pa se je odločila, da pokala prvič od njegovega nastanka leta 1918 ne izpelje do konca.

Zgodovinski triumf
Najuspešnejši klub kar zadeva francoski pokal je Marseille, ki ga je osvojil desetkrat. Na drugem mestu je PSG s sedmimi lovorikami, za njem pa Saint-Etienne s šestimi. Razen leta 1959, ko je pokal osvojil tedanji drugoligaš Le Havre, so v pokalu vedno slavile prvoligaške ekipe. En Avant Guingamp je tako včeraj postal drugi drugoligaš v devetdesetletni zgodovini francoskega pokala, ki je na koncu slavil. S tem si je mali klub iz Bretanije priigral tudi vstopnico za Evropsko ligo (naslednika pokala UEFA).

Klub prihaja iz majhnega mesta Guingamp, ki ima nekaj več kot 8000 prebivalcev. Svoje domače tekme pa Guingamp igra na stadionu s kapaciteto 18.000 gledalcev. Nogometni klub Guingamp je sicer star prav toliko kot francoski pokal, vendar je odmevnejši razvoj začel v sedemdesetih. Ob koncu devetdesetih je Guingamp nastopal v prvi ligi in se uvrstil v pokal Intertoto in kasneje v pokal UEFA, enkrat pa tudi v finale francoskega pokala. Ob koncu devetdesetih pa se je klub preselil v drugo ligo iz katere se je v prvo ligo vrnil leta 2000 in jo ponovno zapustil dve leti kasneje. Po ponovnem padcu v drugo ligo, je Guingamp zašel v finančno krizo in klub je prevzel današnji predsednik Noel le Graet. Novi predsednik je napovedoval gradnjo novega uspešnega obdobja Guingampa, vendar se dosedaj to ni pretirano odražalo, saj je klubu lani večji del sezone grozil celo izpad iz druge Lige. Guingamp je trenutno na trinajstem mestu v 2. ligi in si še ni zagotovil obstanka, zagotovil pa si je mesto v Evropi. Guingamp je sicer imel v pokalu tudi razmeroma srečen žreb, saj se do finala ni pomeril z nobenim prvoligašem, vendar je kljub temu s svojo prvo osvojeno lovoriko zapisal novo poglavje v svoji zgodovini, spravil na ulice celotno mestece in na nek način upravičil visokoleteče napovedi novega predsednika.

Nogometaši Guingampa so se včeraj veselili prve lovorike Foto: sport.europe1.fr

Zanimivost tedna
Od danes naprej bodo nogometne objave bogatejše še za tole zaključno rubričico, v kateri bomo namenili prostor takšnim in drugačnim nogometnim zanimivostim. Tokrat so si vnos v rubriko priskrbeli nogometaši Bahraina, ki se z inovativnim pristopom na treningu pripravljajo na obračun z Avstralijo 10. junija. Zanimiv trenerski pristop je na videoposnetku vsekakor prebudil vratarjeve reflekse in nemara utegne postati stalna praksa vratarskega treninga, še posebej če je avto vratarjev.

Luka Lukič
Video: Youtube.com