Hiperinflacija in Forex

Avtor Matjaž Košir | 29. april, 2009 @ 9:41

Na valutnem trgu je mogoče trgovati tako na dolgi kot kratek rok. Različni časovni horizont seveda zahteva različne srategije in pristope, vendar je tudi pri kratkoročnem trgovanju koristno obdržati t. i. Big picture, torej dolgoročni makroekonomski pogled.Tokratna tema članka bo tako dolgoročni pogled na razvoj inflacije v zahodnem svetu.

Preden se lotimo te teme še beseda o strategijah trgovanja. Sam spadam med tiste, ki trgujejo na kratek rok, zato se pri trgovanju najbolj naslanjam na tehnično analizo, vendar so možni tudi drugačni pristopi. Čeprav gre torej za trgovanje z istimi valutnimi križi, so zaradi različnih strategij in ciljev potrebni različni pristopi oziroma orodja. Pomanjkanje zavedanja o tem je največja ‘ahilova peta’ začetnikov. Če želimo podreti drevo, potrebujemo sekiro. Če želimo odrezati cvet, potrebujemo le pipec. Številni ‘novinci’ se rezanja cvetja (kratkoročnega špekulativnega trgovanja na deviznem trgu) lotijo s ’sekiro’ ali celo ‘motorno žago’. Ta članek bo torej bolj dolgoročno obarvan, zato se na tej podlagi ne odločajte za ‘nabiranje cvetja’.

Pa začnimo, kako je torej z inflacijo? Mesečne objave inflacije (angl. CPI – Consumer Price Index, spremembe ravni cen potrošnih dobrin in storitev ) so pokazale močno znižanje inflacije v razvitih gospodarstvih. Že nekaj časa je zato aktualna debata o tem, ali se bo svetovna recesija zaključila s podaljšano defalcijo ali hiperinflacijo zaradi agresivnega zalaganja finančnih trgov s svežim denarjem.

Gibanje stopnje inflacije
Slika: Gibanje stopnje inflacije (globalno, razvita in gospodarstva v razvoju)
Vir: IMF

Pričakovanja po naraščanju inflacije (v prihodnosti) so pričela ponovno naraščati v sredini meseca marca, ko je FED (ameriška centralna banka) objavil namen odkupa ‘problematičnih’ dolžniških vrednostnih papirjev iz trga (tudi zakladnih menic), z namenom stimulacije gospodarstva in zagotavljanja likvidnosti. Podobne ukrepe je pred tem objavila tudi BoE (angleška centralna banka) in nekatere druge centralne banke. Trg je postal zaskrbljen, da bo povečano tiskanje denarja povzročilo upad vrednosti teh valut (depreciacijo) in vzpodbudilo tudi inflacijo.

Ta pričakovanja so se sicer umirila, ko so, kmalu po prej omenjenih objavah, iz ZDA prišle novice o prvi negativni mesečni vrednosti CPI po letu 1955. Podobne novice so nato pričele prihajati iz vseh gospodarstvih od Avstralije do Kanade.

Pričakujemo lahko, da se bo trend upadanja cen v tem letu še nadaljeval, a deflacija bi lahko bila le začasen pojav. Njen trajen obstoj bodo verjetno preprečile zelo ohlapne monetarne politike in naraščajoči javni dolgovi (povečano zadolževanje).

Osnovna definicija deflacije je negativna inflacija na letni ravni. To hkrati tudi pomeni, da mora biti za ‘zdravo’ deflacijo prisoten vztrajen trend padanja cen. Pri tem pa moramo biti pozorni predvsem na padec inflacije (podatki iz ZDA), za katero so neposredne odgovorne cene naftnih derivatov in hrane.

Zaradi tega ekonomisti spremljajo podatek t.i. jedrne inflacije (angl. Core CPI), ki nima vključenih komponent naftnih derivatov in hrane. Tudi ta meritev je v zadnjem času pokazala padec, pogosto pa se ne omenja, da je tudi da podatek močno koreliran z gibanjem cene naftnih derivatov in hrane.

Po rekordnih cenah nafte in kmetijskih surovin v lanskem poletju je zato padanje t.i. ‘Core CPI’ v prihodnjih mesecih povsem normalno, saj tudi trenutno upadanje inflacije, ki izključuje neposreden vpliv nafte in hrane, ne predstavlja nevarnosti za trajen razvoj deflacije.

Če je torej po tej logiki možnost za trajno deflacije zelo majhna, ali to pomeni da se bližamo obdobju povečane inflacije zaradi prej omenjene ohlapne monetarne politike in zadolževanja? Verjetno ne, oz. zelo malo verjetno.

Meritve izrabe proizvodnih kapacitet v razvitih gospodarstvih trenutno kažejo nizke vrednosti. Prav tako ti podatki še padajo in izgleda, da se bo trend še nekaj časa nadaljeval. Možnost za razvoj strukture inflacije je v kratkem tako zelo majhna. Prej bi bilo verjetno, da bi do močne rasti inflacije prišlo zaradi ponovne rasti cen surovin. Ta teorija ima precej privržencev, ki vidijo na dolgi rok cene surovin ponovno kot glavno gonilo za rast inflacije, vendar to še ne predstavlja nevarnosti.

In kaj vse to pomeni za valutni trg? Nizka inflacija in naraščanje verjetnosti, da bo v prihodnjih dveh letih takšna tudi ostala, na področju razvitih gospodarstev pomeni tudi šibkost njihovih valut. Na drugi strani izkazujejo nekatere valute gospodarstev v razvoju precej boljše stanje. Tu mislim predvsem na Kitajsko.

Če zaključim, bi torej tiste, ki na valutnem trgu uporabljajo sekiro (iščejo dolgoročne investicije, tudi poslovne priložnosti), rad opozoril na previdnost pred šibkimi zahodnimi valutami in močnimi ‘vzhodnjaki’.

Matjaž Košir


Članek je bil objavljen na Vest: https://vest.muzej.si

URL naslov članka: https://vest.muzej.si/2009/04/29/hiperinflacija-in-forex/