Javnomnenjske ankete beležijo hud zdrs priljubljenosti vlade in vladnih strank. Razlog je enostaven. Dekleta in fantje se kregajo. Kdo ima prav, kot kaže, niti ni pomembno. Za kaj takšnega je potrebno več časa. A tudi to bo gotovo prišlo na vrsto.

Dnevnik, Finance in Pop TV so objavili svoje redne ankete. Rezultati so skorajda šokantni. Kljub temu pa najbrž nikogar ne presenečajo. Gre za šok, ki je bil pričakovan. Edino vprašanje je bilo, ali se bo Zaresu njegova protitajkunska akcija obrestovala. Odgovor je zaenkrat nejasen. Zares je v Financah nekoliko pridobil. Z okoli devet se je dvignil na okoli enajst odstotkov. Po meritvah Ninamedie je rezultat ravno nasproten. Podobno velja za LDS. Pri Ninamedii se je stranka dvignila s petih na šest odstotkov. V Financah se je s petih spustila nekoliko pod pet odstotkov.

Glede prve vladne in prve opozicijske stranke so rezultati precej bolj enoznačni. SD je po obeh meritvah padla z okoli 25 odstotkov na nekaj več kot 21. SDS pa se je po podatkih POP TV in Dnevnika dvignila s 17 na 20, po meritvi Financ pa z 21 na 22 odstotkov in tako celo prehitela SD. Enako jasni so rezultati glede javnomnenjske podpore vladi. V Financah vlado podpira 46 odstotkov anketiranih, ne podpira pa je 34 odstotkov. Še bolj katastrofalno nizka je podpora izmerjena za POP TV in Dnevnik. Vlada je neuspešna za skoraj 54, uspešna pa le za 37 odstotkov vprašanih. Vsekakor so to številke, zaradi katerih bi se morali v vsaki vladni koaliciji zelo resno zamisliti.

A vprašanje je, nad čem naj se sedanja vlada sploh zamisli, če neprijetnosti situacije ob reprogramiranju kredita NLB Infondu ni razumela že na začetku. Dogajanje je bilo burno in akterji glasni. Javnost pa se ob vseh komentarjih očitno ni mogla odločiti kdo ima prav. Ni se zgodila enoznačna podpora Zaresu in njegovim protitajkunskim potezam, niti LDS in bančnemu poslovanju kot si ga predstavlja trenutno vodstvo NLB. Zdi se, da je vprašanje za javnost preveč zapleteno. Hkrati pa vnaša v podporo odločnemu delovanju policije, ki je zadnje tedne delovala na adrenalinu, neprijetne pomisleke.

Zdaj je jasno samo, da je vlada padala in da je tudi padla. In z njo je zdrsnila tudi prva vladna stranka. In tudi predsednik vlade. Zaključek javnosti je povsem enostaven. Vlada, predsednik vlade in prva vladna stranka situacije ne obvladujejo. Poleg tega vlada, ki preživlja tako oster notranji spor, nikoli ne more biti deležna podpore. Dosedanji potek tajkunske zgodbe, oziroma pomiritev, ki so jo dosegle vladne stranke in za katero ne vemo, kaj točno prinaša, neodločnost vlade kot celote še dodatno poudarja. Le kaj bo sledilo? Koliko časa bo potrebno, da bomo priča novemu notranjemu spopadu?

Pričakovano je vladna kriza povzročila dvig največje opozicijske stranke. A to ni edini vzpon, ki so ga zaznale tokratne meritve. Predvsem je opazen dvig priljubljenosti Mateja Lahovnika, gospodarskega ministra, ki je bil v zgodbo najbolj vpleten in je celo grozil z odstopom. Nekoliko pa se je popravil rejting tudi predsedniku Zares Gregorju Golobiču. Sporočilo javnosti je torej kljub vsemu dovolj zgovorno tudi glede vsebine vladnega spora. Dolgoročni učinki šele prihajajo. Vlada s podporo reprogramiranju tajkunskih kreditov enostavno ne more računati na priljubljenost. Tudi če bi bila sicer složna.

Ob tem si velja zapomniti odgovore na vprašanje v javnomnenjski raziskavi Financ, ki kažejo, da je s splošnimi razmerami v družbi zadovoljnih 20 odstotkov, zelo zadovoljnih pa so le 3 odstotki anketirancev. Vedno manj pa je tistih, ki niso niti zadovoljni niti nezadovoljni. Pred štirimi meseci naj bi jih bilo več kot polovica, zdaj so jih namerili samo še 38 odstotkov. Na drugi strani se nezadovoljstvo hitro povečuje. Nezadovoljnih je kar 25, zelo nezadovoljnih pa 14 odstotkov, kar je kar 6 odstotkov več kot prejšnji mesec. V takšnih razmerah si ljudje pač želijo voditelje in ne vlade, ki je med seboj sprta.

Jani Sever