Uprava NLB se za vsako podaljšanje kredita odloča po poslovnih kriterijih, ki so v korist banke, poudarja predsednik uprave NLB Draško Veselinovič. Ob tem opozarja, da v Sloveniji ne poznamo definicije spornih kreditov, zaradi česar ti tudi niso prepovedani. NLB kreditov ne bo podaljševala iz virov državnega poroštva, ki ga še nima. Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril Veselinovič, ki je v ponedeljek domnevno zaradi polemik glede reprogramiranja posojila Infond Holdingu nadzornemu svetu ponudil svoj odstop, Nova Ljubljanska banka (NLB) s podaljševanjem kreditov slovenskemu gospodarstvu omogoča, da v sedanjih razmerah, ko je dostop do finančnih virov omejen, posluje nemoteno.

Prvi mož NLB Draško Veselinovič uvodno o njegovem odstopu:

Član uprave Claude Deroose, ki je v upravi NLB pristojen za upravljanje s tveganji, je poudaril, da postopek odobravanja posojil poteka v skladu z notranjimi pravili. Uprava NLB v primerih, ko je za to potrebno soglasje nadzornikov, ni nikoli odločala mimo njih, je dejal. “Nadzor nad podeljevanjem kreditov je ustrezen,” je zagotovil Deroose. NLB ima z vrednostnimi papirji zavarovanih za 900 milijonov evrov kreditov, pri čemer jih je 250 milijonov evrov namenjenih za managerske odkupe. Nasilno unovčevanje zavarovanj v primerih, ko je kredit zavarovan z vrednostnimi papirji, lahko po besedah člana uprave NLB Alojza Jamnika vodi “v bistveno slabšo situacijo v podjetju in v banki sami”.

Bankirji NLB za Vest:

NLB še ni pridobila državnega poroštva, čeprav je za 2,5 milijarde evrov poroštva zaprosila v začetku februarja, je poudaril član uprave Matej Narat. Državno poroštvo bo po njegovih besedah izdano, ko bo izdana obveznica. Banka zato zdaj podjetjem praviloma odobrava le kratkoročne kredite, večinoma trimesečne, medtem ko bi s pridobitvijo državnega poroštva podjetja lahko začela kreditirati tudi dolgoročno.

Celotna novinarska konferenca uprave NLB (za sladokusce):

Predstavitveni podatki bančnikov NLB:

Denis Sarkić