SDS pred kongresom sporoča, da je etika vest družbe. Znak časa. Poudarki političnih programov se spreminjajo. Neoliberalne teme danes niso več tako zelo popularne. Pri tajkunih pa je itak vedno šlo predvsem za to, ali so naši ali ne.

“Družba blaginje, v kateri posameznik lahko razvije ter uresniči svoje potenciale in živi v osrečujočem sožitju z drugimi, ni mogoča, če v njej ne vladajo odnosi, ki temeljijo na etiki.” Tako so zapisali v svoji resoluciji, ki jo bo potrjeval bližnji kongres. Ni kaj, vodilo je hvalevredno. Hkrati pa je tudi v sozvočju z modernimi političnimi poudarki, ki so sicer v precejšnjem nasprotju z neoliberalizmom. Na častnem mestu resolucije SDS tako stoji zaveza, da je treba tekmovalnost postaviti v bolj zdrave okvire in na bolj zdrave temelje. Potem so tu družinska in socialna politika, pa okolje in kulturna dediščina …

No, vse seveda še zdaleč ni tako zelo enoznačno. Predsednik SDS Janez Janša je v intervjuju za Primorski dnevnik vendarle povedal tudi to, da bi morali ukrepi vlade proti krizi temeljiti na bistvenem znižanju davkov in olajšavah. Kar je še vedno popolnoma v skladu z liberalnim pristopom k vodenju države, ki ga je zagovarjala prejšnja vlada. SDS tudi v prihodnje ostaja nasprotnica visokih davkov, čeprav o tem v resoluciji ni govora in kljub temu, da ob politiki zniževanja davkov, ostaja neodgovorjeno, od kod naj bi prišel denar za skrb za ljudi, šolstvo, zdravstvo, okolje …

A kritika, ki jo predsednik SDS usmerja proti vladi ni zato nič manj boleča. Odgovornost za ukrepe ima vlada. Ob tem je seveda ključno vprašanje, kakšni so ti ukrepi. Ukrepi, ki so bili sprejeti, so že skoraj pozabljeni, hkrati pa zadnji napovedovani sveženj, nikakor ne more dobiti konkretne oblike. Da predsednik vlade ob tem na dolgo in široko govori, da tokrat ne bodo dovolj le kozmetični popravki, ampak da je na preizkušnji celoten sistem, ne pomaga veliko. Nasprotno, ob pomanjkanju vsakdanjih blažilnih potez, je govorjenje o spreminjanju sistema slišati nekoliko prepotentno. Posebej, ker besed o sistemskih spremembah ne spremlja nikakršna jasna ideja.

SDS ideje ima. Ideje politike, ki jo je mogoče definirati tudi skozi kritiko sedanje vlade. Predsednik SDS pravi, da brezposelnost raste bolj kot bi bilo to neizogibno, gospodarska kriza se poglablja, ukrepi, ki bi jo blažili, pa niso sprejeti. Vse to morda drži, čeprav je težko preverljivo. A kaj konkretno bi SDS naredila drugače? Kot že rečeno, bistveno bi znižala davke in dvignila olajšave. Hkrati pa ne bi višine odvetniških tarif prepustila v odločanje odvetniški zbornici, ne bi manjšala števila notarjev, ne bi višala trošarin za bencin, ne bi dražila vinjet in nenazadnje, ne bi popravljala krivic izbrisanim.

Zgodba je všečna. Manj davkov, več olajšav, cenejši bencin, cenejše vinjete … gotovo bi se izšlo, saj bi veliko prišparali pri izbrisanih. Kaj pa tajkuni? Beseda je kar nekako izginila iz besednjaka SDS. Kar je neprijetno. A po drugi strani ne preseneča, saj je trenutno najpopularnejši slovenski tajkun Igor Bavčar. Janša o njem spregovori tako, da se ti Bavčar kar zasmili. “V tem trenutku je Igor Bavčar predvsem nekdo, ki je v velikih težavah. Vanje je zašel kot član nekdanje vladajoče LDS, Vanje ne bi nikoli zašel, če bi bil na primer član SDS,” pravi Janša.

In ima prav. Ne Bavčar, ne Šrot nista prišla na svoja položaja kot člana SDS. Niti kot simpatizerja te stranke. In res je, najbrž bi bila njuna kariera, v primeru, da bi bila člana ali simpatizerja SDS pred leti precej bolj zapletena. Hkrati pa pozabi dodati, da sta se vrhunec jemanja kreditov in izpeljava menedžerskih odkupov zgodila v času njegove vlade. In da so bili v njih udeleženi direktorji, ki so z vlado več kot zgledno sodelovali v političnih projektih, kakršen je bil denimo “operacija Delo.” In seveda pozabi, kako je denimo na čelo Intereurope prišel Andrej Lovšin in kaj je tam nekaj let počel.

Janez Janša in SDS imajo vsekakor prav. Družba blaginje mora temeljiti na etiki. Hkrati pa ne gre pozabiti, da etika pomeni tudi resnicoljubnost in odgovornost do svojih besed.

Jani Sever