Primer Istrabenz je po svoje zelo tipičen primer dojemanja slovenske tranzicije z vidika prebivalcev te republike. Zakaj? Prvič, ne vem kaj je sploh presenetljivega v celotni zgodbi. Glede na tovarišijski kapitalizem, ki je vsa ta leta dominiral instrumente pravne države in glede na nacional – socialistično paradigmo slovenskega kapitalizma, bi bilo težko kaj drugega sploh pričakovati. Seveda je indikativno, da je bila skupina ekonomistov, ki vam je, zdaj že leta, govorila kam tak način tranzicije vodi, v slovenski javnosti predstavljena kot skupina blaznežev. Zato vam danes lahko zgolj odvrnemo – kaj smo vam rekli? Niste verjeli, celo hoteli ste nacionalne šampione, zdaj jih imate in naj se vam zataknejo v grlu in denarnici, vse nasvete, bojda strašno socialno čutečih ekonomistov, pa si še enkrat več nekam vtaknite. Večina vas tako ali tako nikakor ni hotela slišati resnice, a ne? In drugič, ne pozivajte k linču Bavčarja, ta res nosi levji delež krivde, še zdaleč pa ni edini, ki mora odgovarjati. Napačno bi bilo misliti, da je vse krivda enega samega človeka. Mreža je bistveno širša in bolj prepletena. Zato, če s kolapsom Istrabenza ne boste zahtevali odgovorov zakaj je bilo vse to, do česar je prišlo možno in kdo vse je bil vpleten, oziroma ne boste zahtevali resne preiskave in kazenske odgovornosti, se bo prav isto zgodilo še kje drugje. In to ni fikcija, ampak zgolj vprašanje časa. Skratka, ne bodite tako trapasti in ne dopustite se nategovati na tako cenen način, ali pa si priznajte, da to hočete in ste radi nategnjeni.

Rado Pezdir, ekonomist iz pekla imenovanega Slovenija