Nato je praznoval 60. obletnico. Bilo je slavnostno. Po več kot štirih desetletjih se je zavezništvu spet pridružila Francija. Ali je torej Nato močnejši kot je bil kdajkoli? Zdi se, da ravno obratno. A to seveda ne pomeni, da je z njim konec.

Francija je iz Natove vojaške strukture izstopila leta 1966. Med razlogi je ključna doktrina ZDA, ki jo je uvedel Robert McNamara. Imenovala se je “fleksibilni odgovor” in je pomenila, da ZDA v primeru Ruskega napada ne bodo takoj odgovorile z vso silo. Francozi so to razumeli, kot da se ZDA niso več pripravljene boriti za svoje zaveznike. Evropa bi morala biti, v primeru vojne z Rusijo, najprej praktično uničena, preden bi ZDA resno intervenirale. Evropske članice Nata so strategijo zavrnile, vendar to ni ničesar spremenilo. Že leta 1963 je De Gaulle izjavil, da države, ki nimajo jedrskega orožja ne morejo biti neodvisne. Ko je Francija izstopila iz Nata, je De Gaulle dejal, da Francija ne more biti del Evrope, katere strategija je, znotraj Nata, ameriška strategija.

Od takrat je minilo zelo veliko časa. In Francija je spet v Natu. Tudi med tem je z Natom ves čas sodelovala. A sprememba, ki se je zgodila ob 60. obletnici zavezništva je pomenljiva. Zakaj so se Francozi vrnili? Odgovor se zdi pravzaprav precej enostaven. Francija je bila že v času hladne vojne advokat ideje, da bi morala Evropa predstavljati tretjo svetovno silo (poleg ZDA in SZ ), kar je bil vsekakor velik strah ZDA. In mnogi so prepričani, da je bil prav to, da se kaj takega ne bi zgodilo, eden od pomembnih razlogov za obstoj Nata. Zdaj so se razmerja spremenila. Nato je izgubil svoj pomen in je bolj ali manj samo še zavezništvo za vojaške intervencije pod vodstvom ZDA. Svet postaja multipolaren in očitno je zelo pomembno biti zraven.

No, to je samo en del perspektive. Nato, ki je bil ustanovljen, da brani zahod pred Sovjetsko zvezo in po njenem kolapsu dolgo ni našel svojega pravega smisla, ima danes vedno bolj jasne naloge. Obama zelo jasno podpira širitev zavezništva na vzhod in jug, kar je pomembno zaradi zaščite energetskih virov in transpotrnih poti. Afganistan je imel vedno zelo pomembno geostrateško vlogo. Lokacija med centralno Azijo in arabskim svetom je pač nezamenljiva. Je Nato tam res zaradi Al Kaide? Zaradi Osame? Bi bilo nemogoče doseči kakšno drugačno rešitev od eskalacije vojne? Gotovo. A največja moč ZDA je v njenem orožju in vojaški tehnologiji. In kot je nekoliko cinično pripomnil Noam Chomsky, pregovor pravi: “Če imaš kladivo, je bolj ali manj vse, kar vidiš žebelj.”

Obama je v Afganistan že napotil dodatnih 21.000 ameriških vojakov. Kmalu naj bi jim sledilo še 10.000 novih. Na vrhu Nata je ameriški predsednik članice pozval, naj se jim pridružijo. Zaradi Al Kaide in grožnje, ki jo ta predstavlja za ves svet. Odgovor je bil precej hladen. Čeprav to ni bilo zelo izpostavljeno. Pomemben je bil poziv. Afganistanskih vojaških okrepitev se je že prijelo ime Obamina vojna. Vendar to niti ni pomembno. Drugo vprašanje je, zakaj se je novi predsednik ZDA odločil za takšno strategijo. Razlaga, da gre samo za kompenzacijo za domneven umik iz Iraka, ki naj bi sledil, je preveč površna. Kot razlaga Chomsky v intervjuju za Democracy Now, je na delu nova politika, ki ima precej globlje razloge, v centru katerih še vedno leži Iran.

Obama je požel precej aplavzov s sloganom za svet brez jedrskega orožja. Najprej seveda brez iranskega jedrskega orožja. Nova strategija ZDA naj bi temeljila na vzpostavitvi regionalnega zavezništva proti Iranu. Ključne države v tej koaliciji so Izrael, Saudska Arabija, Egipt, Indija in seveda Afganistan. In Nato ima pri tem pomembno nalogo. Pomagati mora ZDA obvladovati Afganistan, državo, ki je doslej ni obvladala nobena okupacijska vojaška sila. Prav nič drugače ni z Natom, ki mu v Afganistanu nasprotuje velika večina ljudstva, ne le talibani. Celo predsednik Karzaj je Obamo, po njegovi izvolitvi, v pismu spraševal, kdaj se bo Nato umaknil iz njegove države. No, odgovora ni bilo, namesto tega je kmalu prišel nov kontingent vojske.

In Slovenija? Bili smo ponosni, ker nismo blokirali vstopa Hrvaške v Nato. In še vedno smo ponosni kupci izjemnega števila oklepnikov, ki jih ni od nikoder. Menda pa se tudi že pripravljamo na nove nakupe orožja. In seveda imamo v Afganistanu zajetno število naših vojakov. Zadnje najbolj pomembno vprašanje, ki je bilo v zvezi z njimi izpostavljeno v slovenskih medijih, se je glasilo, ali so res kadili travo.

Jani Sever