Slovenija gradi novo ministrstvo za notranje zadeve, a tega nihče ni vedel, dokler podviga, ki je že skoraj pod streho, ni razkril Rok Praprotnik v Dnevniku. Pričakujemo, da bo Severna Koreja Sloveniji v znak občudovanja poslala pozdravni telegram.

Pred časom sem se peljal mimo gradbišča nove stavbe notranjega ministrstva. Bil sem začuden. Sredi polja, točno pod daljnovodi, raste ogromen blok. Le zakaj bi kdo gradil prav tam? Bodo prestavili daljnovode? Ali pa gre morda samo za neprofitna stanovanja in po novem zanje sploh ni več pomembno, kje stojijo. V sliko se je izvrstno vklopil tudi veličastni razgled na bližnjo plinarno. Ampak, v času krize najbrž tudi to ne more biti tako zelo slabo … Morda bodo pa zato stanovanja cenejša. Vse je torej v redu. Samo, da se ne bo ponovila zgodba množice napol zgrajenih ljubljanskih stavb, ki že leta samevajo, skrite za oglasnimi panoji in jih nihče nikoli ne bo dokončal.

Potem je sledil še en dober znak. Zaprli so cesto, ki pelje mimo in kljub gostemu prometu že dolgo razveseljuje s svojimi razkošnimi luknjami. Ampak potem je prišla streznitev. Ne gre za neprofitna stanovanja. Ne. Dobili bomo novo ministrstvo za notranje zadeve. Kar pomeni, da bodo najbrž torej res premaknili daljnovode. Če ne drugega, bi lahko motili pristajanje helikopterjev. Saj menda bodo na novem ministrstvu ali vsaj v njegovi bližini zgradili heliodrom. In mogoče bi lahko nekoč v prihodnosti odstranili še plinarno. Zaradi varnostnih razlogov. No, pomembno je, da je misterij razkrit in da gre vendarle za enega od vedno redkejših objektov, ki so zgrajeni do konca.

A namesto veselja nad novo pridobitvijo je moral nekdanji notranji minister Dragutin Mate odgovarjati na neprijetna vprašanja. Zakaj ni bilo razpisa? Koliko bo vse skupaj stalo? In podobno. Nezaslišano. Namesto, da bi se novinarji ob novici, da se gradi pomemben državni objekt, razveselili. Ampak Mate je bil iznajdljiv. Le kako ne bi bil? Konec koncev je že sama gradnja ministrstva za notranje zadeve vrhunec iznajdljivosti. Zgradba je projekt javno-zasebnega partnerstva. S prijaznim podjetjem Imos, ki rado daruje v predvolilnih kampanjah. Kot je pojasnil Mate, gre za nov model, tako rekoč za inovacijo. To, da ni povsem jasno, kakšna so konkretna javno-zasebna razmerja, zato niti ni tako zelo pomembno.

Najpomembnejša lastnost, ki odlikuje projekt, pa je tako rekoč nedosegljiva stopnja konspiracije. Kljub novosti, ki nedvomno lahko predstavlja samo posnemanja vredno domislico prejšnje vlade, za projekt nihče ni vedel. O njem se enostavno ni govorilo. V medijih ga nihče ni omenjal. Ne prej, ne ob zamenjavi vlade nihče ni zamrmral, da bo država dobila bleščeče novo ministrstvo, ki ga seveda nujno potrebuje in si ga brez trohice dvoma zasluži. Tudi ob varčevalnih ukrepih za novogradnjo nismo izvedeli. Kot da zanjo ni potreben denar. Objekt je rasel in rasel in videti je, kot da sta se prejšnja in sedanja vlada skupaj odločili, da nas z njim prijetno presenetita, ko bo dograjen.

Nova ekipa na notranjem ministrstvu je namreč novico o gradnji izvedela ob primopredaji. Potem se je z njo začela ukvarjati in slej ko prej bi najbrž izvedeli, kako se namerava izviti iz zanke, ki ni videti prav nič prijetna. Ne finančno, ne varnostno in ne organizacijsko. A bilo je veliko dela in novica nekako ni in ni prišla na vrsto. Podobno velja za finančno ministrstvo, ki je prav tako seveda ves čas vedelo za skrivni projekt, pa doslej ni reklo nobene, čeprav se vsak dan hudo trudi varčevati. Zadeva je očitno zelo zapletena. Tako zelo, da bo na koncu kot kaže treba počakati še na mnenje računskega sodišča. Do takrat pa … Najbolje, da počakamo.

To, da bo ministrstvo medtem najbrž že preseljeno, je videti le nepomembna malenkost.

Jani Sever