V Državnem zboru se je dane začela izredna seja, na kateri poslanci odločajo o interpelaciji zoper notranjo ministrico Katarino Kresal, zaradi izdajanja odločb izbrisanim. Predsednik odbora za notranje zadeve v strokovnem svetu SDS Dragutin Mate pa je včeraj znova poudaril, da bi vprašanje t.i. izbrisanih morali urejati na podlagi ustavnega zakona. Izdajanje odločb izbrisanim bo namreč po njegovem mnenju imelo velike materialne posledice. Pri izdajanju odločb gre za politično odločitev LDS, notranje ministrice Katarine Kresal in tudi cele koalicije, pravi Mate in dodaja, da bodo posledica izdajanja takšnih odločb tudi odškodnine. “Ne gre za individualno obravnavo, ampak se brez zahteve izdajajo določeni dokumenti, ki bodo seveda imeli velike posledice,” pravi Mate.

Uvodni Dragutin Mate:

Kot je dejal, je bila prva odškodnina dosojena Aleksandru Todoroviću, in sicer v višini 17.000 evrov, skupaj z obrestmi pa naj bi znašala “krepko čez 50.000 evrov”. Če bi vsak dobil najmanj toliko, kot je bilo dosojeno Todoroviću, pridemo hitro do zneska 1,5 milijarde, to pa je nekajkrat več, kot se v državi namenja za socialne transfere, opozarja Mate. Izpostavil je tudi razliko v številu izbrisanih, ki je bilo javnosti posredovano leta 2003, ko je bil notranji minister Rado Bohinc (SD), in številom iz letošnjega leta. Spomnil je, da je opozicija zahtevala parlamentarno preiskavo. “Ali je kršil človekove pravice in zavajal javnost Bohinc ali to počne sedanja notranja ministrica Katarina Kresal,” se je vprašal Mate. Število se je z 18.305 povečalo na več kot 25.000. Namen nove številke bi bil lahko po Matejevih besedah tudi pridobivanje novih volivcev, ki bi LDS pomagali na naslednjih volitvah.

Vsi odgovori Dragutina Mateja na vprašanja novinarjev (v celoti za sladokusce):

Sicer pa je poudaril, da so si v prejšnjem mandatu prizadevali za rešitev tega vprašanja z vzpostavitvijo zakonske osnove za izdajanje odločb. Zato so pripravili ustavni zakon. Na stališču, da je potrebna zakonska osnova za rešitev tega vprašanja, sta po njegovih besedah stala tudi nekdanji predsednik države Janez Drnovšek in sedanji premier Borut Pahor. Največji nasprotnik dogovarjanja v zvezi z zakonom, ki bi urejal to vprašanje, pa je bila prav LDS. Dejal je tudi, da je zmotno prepričanje, da so organi RS leta 1991 in 1992 ravnali nezakonito. Slovenija je leta 1991 in 1992 imela zakonsko urejena vprašanja glede tujcev in državljanstva, na osnovi teh predpisov pa si je bilo treba urediti status. Državni organi, upravne enote in uslužbenci so spoštovali tedaj veljavni zakon. Ustavno sodišče pa je šele leta 2003 dejalo, da ta zakon ni bil v skladu z ustavo, je še opozoril Mate.

Denis Sarkić