O zlorabi zasavskih otrok

Znano je, da otroci v predstavah ljudi najpogosteje simbolizirajo nedolžnost, odkritost, ljubkost, če hočete. In te pozitivne asociacije ljudi do otrok so marsikateri bedniki radi izkoristili sebi v prid. Zgodovina nas je že velikokrat izučila, da imajo ljudje, ki se radi javno postavljajo v družbi otrok, praviloma kaj slabega za bregom, da so otroci le krinka za slaba dejanja in slabo vest. In tako je še danes. Bodimo konkretni. 16. marca sta Lafarge Cement in Občina Trbovlje podpisala donacijsko pogodbo, s katero bo Lafarge občini daroval 43 tisoč evrov za izgradnjo otroških igrišč. A tako torej, 43 tisoč evrov je vredno to, da po drugi strani Občina Trbovlje od Lafargea ne zahteva ključnih podatkov o onesnaževanju okolja. V ceno je všteto tudi to, da Občina Trbovlje nima nič proti umazani nameri Lafargea, ki hoče v bodoče še veliko krat bolj onesnaževati okolje z rakotvornimi snovmi, kot to predvidevata slovenska in evropska zakonodaja – vloga Lafargea za ekstra povečano onesnaževanje je na Ministrstvu za okolje in prostor, predstavniki Občine Trbovlje so jo prebrali in niso imeli nobenih pripomb! Tako se za manj kot polovico odstotka čistega letnega dobička Lafarge Cementa in za manj kot en evro po človeku žrtvuje zdravje prebivalcev Zasavja (Zasavčank in Zasavčanov je skupaj okrog 46 tisoč). Iztok Virant, direktor Lafarge Cementa, mag. Andrej Sopotnik, ki je v Lafarge Cementu odgovoren za odnose z javnostmi, ter ostali Lafargevci, ob njih pa trboveljski župan Bogdan Barovič s svojo občinsko ekipo, vsi ti ljudje vedo, da je Lafarge Cement po letu 2005 po uradnih podatkih za več kot pet krat, torej za več kot 500 odstotkov, povečal emisije prahu, na katere so prilepljene rakotvorne težke kovine in organske spojine. Seveda vedo tudi za žalostno zdravstveno sliko prebivalcev Zasavja, tudi otrok, in kdo je kriv zanjo. Kljub temu so se vsi ti odrasli ljudje pripravljeni pred vsemi nami skrajno neokusno sprenevedati. Podcenjujoč intelektualni potencial javnosti nas poskušajo podkupiti z raznimi »donacijami za izboljšanje kakovosti življenja«. Nizkotno, a zato toliko bolj osladno, hlinijo skrb za otroke in njihov razvoj. To je več kot žalostno! Lahko se le sprašujemo, kje so meje človeške pokvarjenosti? Za boljšo predstavo priporočamo ogled priložene PowerPoint predstavitve ([1] http://www.ekokrog.org/wp-content/uploads/2009/03/zloraba_zasavskih_otrok.pps).

Boštjan Pihler