Ko sem končal s pisanjem romana s humornim podtonom Tunel, trgovina s samomorilskimi pripomočki, me je začelo zanimati, kakšna so resnična dejstva v zvezi s samomori v Sloveniji in globalno. O tej tematiki sem sprva začel pisati blog, kmalu pa je postala neizbežna tudi zamisel o resni poljudno-strokovni knjigi z naslovom Samomor, večplastni fenomen. Knjigo, ki jo je izdala nevladna organizacija Ozara Slovenija, so na eni strani pomagali pisati strokovnjaki ter domača in tuja strokovna literatura, na drugi strani pa tudi bolj ali manj naključni obiskovalci bloga. Posebnost knjige je v tem, da so poleg strokovnih dejstev obravnavane tudi sodobne teme kot na primer odgovorno medijsko poročanje o samomoru, samomor na internetu, v filmih, v oglasih in v literaturi, samomor in pozitivna psihologija humorja, samomor v živalskem svetu, najbolj odmevni primeri v človeški zgodovini, evtanazija in tako dalje.

Osnovne ugotovitve knjige lahko strnem v nekaj točk, ki so splošni javnosti vse premalo poznane:
• V Sloveniji umre dvakrat več ljudi zaradi samomora kot pa v prometnih nesrečah.
• Vsako leto na svetu umre zaradi samomora 1 milijon ljudi zaradi samomora, kar je več, kot jih pade pod strelnim orožjem; v ZDA se na vsak umor zgodita skoraj dva samomora.
• Slovenija je že pol stoletja v druščini najbolj suicidalnih dežel na planetu, s tem da v zadnjih nekaj letih beležimo nekoliko bolj optimističen trend.
• Slovenija še ni sprejela Nacionalnega programa preprečevanja samomora, ki se je v številnih evropskih in tudi drugih državah pokazal kot uspešen, toda ta implementacija naj bi se vendarle zgodila še letos.
• Pri polovici samomorov je prisoten alkohol, Slovenci pa smo drugi v Evropi po količini zaužitega alkohola.
• V deželah, kjer je visoka rodnost in veliko porok, je samomora manj, medtem ko smo Slovenci zadnji v EU po številu porok na prebivalca.
• V državah z izrazito visoko rastjo bruto družbenega proizvoda je samomor v porastu; v zadnjih letih je bila Slovenija država z najvišjo stopnjo rasti BDP-ja v Evropski uniji, na število samomor pa, zgodovinsko gledano, vpliva tudi recesija.
• Povprečni slovenski samomorilec je ločen moški, star okrog 50 let in nagnjen k alkoholu; globalno velja, da je 80 % vseh samomorilcev moških, medtem ko poskuša narediti samomor trikrat več žensk kot moških.

Žiga Valetič