Predsednik stranke Zares Gregor Golobič je danes komentiral sicer še neuraden odhod Dimitrija Rupla iz kabineta premiera. Kot je dejal, si ta kadrovska menjava sama po sebi ne zasluži posebnega komentarja, pomemben pa je razlog za njo, in to je ideja prejšnje vlade, da je politika tista, ki upravlja z dejanji preiskovalnih institucij. Razlog za temeljno nestrinjanje med dosedanjim zunanjepolitičnim odposlancem premiera, sicer pa dolgoletnim zunanjim ministrom Ruplom in premierom Borutom Pahorjem je po besedah predsednika stranke Zares in ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Golobiča mentaliteta prejšnje vlade oziroma njeno “razumevanje politike, ki da je nad vsem in se lahko vmešava v vse mogoče reči”. “Gre za neko mentaliteto, ki je bila zelo grobo manifestirana tudi navzven v načinu komunikacije prejšnje vlade s finskimi državnimi oblastmi, kjer se je ravno tako pričakovalo, da naj bi nek predsednik vlade ali pa nek minister pravzaprav interveniral v neke konkretne postopke”. “Takrat je finska država jasno odgovorila, da je to nedopustno in da takšne prakse pri njih ni,” je dodal.

Gregor Golobič o Dimitriju Ruplu:

“Ta tip razmišljanja ne sme imeti domovinske pravice v politiki, če naj bo politika demokratična,” je ob tem menil Golobič. Bistveno v celotni zadevi je po njegovem “spoznanje, da je prag občutljivosti, ko gre za tako temeljna, načelna vprašanja, s strani predsednika vlade in s tem tudi vlade postavljen dovolj visoko, da Slovenijo ščiti pred skušnjavami zlorabe oblasti.” To je bolj pomembno kot razočaranje neke osebe, “gre za principe”. Sedanja situacija je po besedah Golobiča torej pokazala na neko “temeljno nekompatibilnost” oziroma “temeljno razliko v smislu pojmovanja temeljnih demokratičnih, če ne celo civilizacijskih standardov”. Kot je ob tem ocenil, “je prav, da se je stvar končala tako, kot se je”. Pahor je po njegovem v tem primeru ravnal “pravočasno” in “pametno”.

Golobič o Ruplu v penziji:

O morebitnem odhodu Rupla s položaja premierovega posebnega odposlanca sicer danes poročajo vsi domači mediji, medtem ko uradno še ni potrjen. Tudi razlog za njegovo vrnitev na MZZ še ni znan. Golobič glede slednjega sicer ni bil povsem izrecen, je pa dejal, da je v njegovih očeh nedavno Ruplovo pismo notranji ministrici Katarini Kresal, v katerem je ta zahteval ustavitev policijskega postopka zoper njega, nedvomno nekaj, “pred čemer si ni bilo mogoče zatiskati oči”. Sicer pa pismo Kresalovi po besedah Golobiča ni nič novega: pri pismu je šlo za sporno razlago vloge politike v odnosu do policije, “v preteklosti pa je bil Rupel na primer zelo ekspliciten glede nič manj sporne razlage vloge in naloge politike pri urejanju medijev”. “Pri njemu gre za neko konsistentno oponiranje ali zavračanje pravil igre, kot jih pozna parlamentarna demokracija, ki je sodobna in je širše priznana.”

On je svoboden državljan, “nesporno je pustil za seboj sledi in ni razloga, da bi mu kdo odrekal pravico, da se politično aktivno udeležuje javnega življenja tudi v prihodnje”. In mesto uslužbenca na zunanjem ministrstvu, ki ga je nastopil takoj po prenehanju funkcije ministra, je nekaj, čemur ni mogoče oporekati, je na vprašanje glede Ruplove prihodnje kariere menil Golobič.

Denis Sarkić