Partizanstvo in vodenje tega gibanja s strani Josipa Broza Tita premier Borut Pahor vidi kot nekaj pozitivnega. [1] Ob tem pa je na novinarski konferenci dodal, da povojna osebnost Josipa Broza Tita kot voditelja nedemokratičnega gibanja ni zanj ne vzor ne navdih za njegova prihodnja ravnanja, ampak ga jemlje kot opomin za naša prihodnja ravnanja. Pahor je poudaril, da osebno ni naklonjen pobudi SDS po preimenovanju vseh ulic in trgov, ki nosijo Titovo ime, ter po umiku Titovih kipov v muzeje. Tito je del nekega zgodovinskega spomina v dobrem in slabem ter predmet odločitev v preteklosti, je dejal. “Naj povem svoje zelo osebno mnenje o Josipu Brozu Titu, ga ne želim skrivati. Hiša mojih staršev je lučaj stran od italijanske meje. Jaz sem Primorec. Brez partizanskih enot, ki jim je načeloval Tito, morda naša Primorska ne bi bila nikoli priključena matični domovini, in tega se zavedam,” je poudaril.

V tem smislu premier vidi partizanstvo in vodenje tega gibanje, “ki je pripeljalo do osvoboditve, in je bilo del zavezniških sil proti nacizmu in fašizmu, nekaj, kar jaz opisujem v svoj, in mislim, da bi morali tudi v naš narodni spomin vpisati kot nekaj pozitivnega”. Po Pahorjevih besedah pa je treba ločiti partizanstvo in vodenje tega gibanja od Titove povojne osebnosti. “Mislim, da smo Slovenci sposobni vsa naša nasprotja in razlike reševati z demokracijo, da nikoli ne bo, ne zdaj ne v prihodnje, potrebno poseči po avtoritarnem režimu, da bi rešili kakšne probleme, nacionalne, politične, socialne ali katere koli druge,” je dejal. Po Pahorjevih besedah je treba med prioritete vlade dati tudi naloge države, ki so pomembne za urejanje nekaterih stvari iz polpretekle zgodovine. “Odkrivanja prizorišč povojnih pobojev izpričujejo tragičen čas slovenske in evropske zgodovine,” je zatrdil in dodal, da “našo državo opominjajo na primerno ravnanje, kamor sodi tudi sprejem zakona o žrtvah vojnega nasilja, zakona o vojnih grobiščih in postavitev skupnega spomenika žrtvam vojnega in revolucionarnega nasilja”. Vlada, je nadaljeval, podpira delo preiskovalnih in pravosodnih organov, ki so dolžni storiti vse za temeljito kazensko preiskavo, “zgodovinska stroka pa mora povedati vso resnico o povojnih pobojih”. “Ob tem velja poudariti, da je potrebno zagotoviti pieteto do vseh mrtvih, nase vzeti kot narod vse sence, mračne sence preteklosti, in jih vpisati v kolektivni spomin kot opomin,” je povedal premier. Obenem je dodal, da zavrača “zlorabljanje žrtev v politične namene, naj prihajajo od koder koli, tudi iz tujine”.

Po Pahorjevih besedah se je o teh vprašanjih v zadnjih dneh večkrat pogovarjal s predsednikom republike Danilom Türkom in predsednikom vladne komisije za odkrivanje prikritih vojnih grobišč. “Naj vas obvestim, da sva s predsednikom republike sklenila, da v sredo povabiva komisijo za prikrita grobišča, da nama poroča o njenem delu in nama svetuje glede nadaljnjih usmeritev,” je povedal in dodal, da bi lahko tako država na primeren način izpolnila pričakovanja javnosti glede tega problema. Pahorju se zdi, da politika, ki ima odgovornost za vodenje države, “počne vse, kar je zdaj potrebno, da se enkrat umaknemo iz te teme, in to na primeren način”. “Da uredimo problem, da ga nehamo pometati pod preprogo. Vseh osemnajst let slovenske tranzicija je to tema, ki razdvaja, in bo verjetno razdvajala tudi potem, ko bomo sprejeli neke odločitve.” Premierova želja je, da bi poslanske skupine oblikovale soglasje glede vsebine zakona o vojnih grobiščih. “Upam, da se bo ta stvar v prihodnjem tednu premaknila proti dokončni rešitvi,” je pojasnil.

Kot je poudaril, si želi, da bi vlada in pozneje DZ, “če ne s soglasjem, pa vsaj s široko politično podporo, sprejel najprej zakon o žrtvah vojnega nasilja ali zakon o vojnih grobiščih, tistega, ki bi prej dobil potrebno politično večino, in s tem končno po 18 letih politične razdvojenosti glede tega vprašanje na primeren način rešil neko zelo pomembno, ne samo politično, ampak tudi etično vprašanje”. Na novinarsko vprašanje, ali je tudi zanj Huda Jama drugorazredna politična tema, je Pahor poudaril, da ne: “Kot sem povedal, gre za neko politično in etično vprašanje, ki je na dnevnem redu slovenske politike vseh 18 let po demokratičnih spremembah in v vsem tem času nam ni uspelo na primeren, zrel način ravnati tako, da bi to vprašanje kot politično vprašanje dali z dnevnega reda aktualne politike.” Zatrdil je, da sam od teh vprašanj ne bo bežal in da jih v tem smislu ne jemlje kot drugorazredne teme. Po njegovih besedah ukvarjanje z gospodarsko krizo ni razlog, da bi to zadevo “pometli pod preprogo”. “Te stvari je treba urediti,” je poudaril premier. Na novinarsko vprašanje, ali podpira napis žrtvam vojne in revolucionarnega nasilja na spomenikih, “in ali NOB enačite z revolucionarnim nasiljem”, je Pahor odgovoril, da so “glede vsebine tega napisa dosegli soglasje in bi ostal pri tem - žrtve vojne in revolucionarnega nasilja”.

Denis Sarkić