Janševa vlada je na hitro uvedla vinjete. Bila je dobra predvolilna poteza, čeprav je bilo jasno, da se bo morala s posledicami ukvarjati naslednja vlada. Ne glede na to, katera bi bila izvoljena. Posledice so že dolgo tu. A vlada z ukrepanjem še vedno odlaša.

Zaradi diskriminatornosti je Slovenija kaznovana denarno. Stoji 88 milijonov evrov za avtocestni odsek Slivnica-Draženci. In menda so težave še z drugimi sredstvi. Najbolj zoprni izračuni govorijo o več kot 200 milijonih evrov. Poleg tega prodaja vinjet po sedanji ceni nikakor ne zadošča za financiranje obveznosti Darsa. Številke so katastrofalne. Primerjati jih je treba samo denimo z velikim varčevanjem pri javnem sektorju, kjer naj bi vlada prihranila okoli 100 milijonov evrov. Ob poglabljanju krize je vse skupaj videti še bolj nesrečno. Namesto, da bi gradili ceste z evropskim denarjem, tega ni, hkrati pa državi zmanjkuje denarja za financiranje kreditov, ki jih je prejšnja vlada najemala za dokončanje avtocestnega križa.

Kljub temu je videti, kot da se nam nikamor ne mudi. Kot da vlada upa, da bo problem enostavno izginil. To je nenavadno, ker je bilo jasno, da bodo z vinjetami težave in da gre za predvolilni bonbonček, ki je bil sladek zelo malo časa. Seveda težava ni v samih vinjetah. Te so sprostile promet in so še vedno dobra ideja. Na satelitsko cestninjenje namreč ni mogoče računati prav kmalu in ker bo, ko ga bo mogoče uvesti, tudi precej dražje. A hudič je vedno v podrobnostih. Podrobnosti pri vinjetah pa sta njihova cena ter obdobja za katera jih je mogoče kupiti. Cena vinjet bi enostavno morala biti višja in tistim, ki Slovenijo zgolj prečkajo, bi morali omogočiti nakup vinjet za krajše časovno obdobje. Denimo za mesec dni. In te bi lahko bile sorazmerno tudi dražje.

Nič zapletenega torej. Posebej ker slovenska javnost vse to razume. Praktično vsi so v preteklosti za vožnjo po avtocestah zapravili precej več kot danes. Nekateri precej precej več. Zato povišanje cen vinjet najbrž ne bi bilo nič tragičnega. Nasprotno, zdi se, da so ga ljudje tako rekoč pričakovali. A Pahorjeva vlada se je odločila drugače. Sklenila je, da bo kljubovala evropski komisiji z odgovorom, da sedanji vinjetni sistem nikogar ne diskriminira. Tudi prav. Evropska komisija in Slovenija imata glede tega vprašanja pač različno mnenje. Vendar to pomeni tudi manj denarja in grožnjo s sodnim postopkom, v katerem Slovenija menda lahko dokaže svoj prav. Na žalost se zdi, da v to prav niti sama ne verjame pretirano trdno.

Po volitvah je bil za podražitev in spremembo sistema vinjet izjemno ugoden čas. Pahorjeva vlada bi krivdo enostavno lahko pripisala Janševi vladi. Zagotovila bi si priliv dodatnih sredstev, hkrati pa bi lahko računala tudi na črpanje evropskega denarja za dograditev avtocestnih povezav. No, tudi tu je vlada ravnala kot v vseh ostalih primerih. Počasi, obotavljivo in v stilu maksime, da je morda bolje narediti nič, kot pa tvegati, da bi se morda lahko zamerila volivkam in volivcem. In zdaj imamo manjko v proračunu Darsa, blokirana evropska sredstva, vinjete še vedno veljajo tudi za mestne obvoznice in cestninske postaje še vedno stojijo ter ovirajo promet, hkrati pa se zelo veliko ljudi po avtocestah prevaža z lanskoletnimi vinjetami. Kar je še posebej zabavno.

Namesto spremembe vinjetega sistema se je oblast lotila bolj neposrednih ukrepov. Na izvoznicah stojijo inšpektorji in masovno preverjajo uporabo pravilnih nalepk, kar je sicer samoumevno, vendar gotovo ne more odločilno prispevati k krpanju avtocestnega proračuna. A, kot rečeno, nadzor pač mora biti, nekaj povsem drugega je ideja, da bi na cestninske postaje namestili stacionarne radarje za merjenje hitrosti. Namesto, da bi jih podrli in sprostili promet, bi tako lahko zaračunavali vsem, ki bi tam skozi vozili hitreje kot 40 km/h. Kljub temu, da je omejitev, tudi po mnenju strokovnjakov, denimo Braneta Küzmiča, omenjena omejitev pretirano nizka. Oziroma prav zato, saj bi se proračun v tem primeru najbrž vendarle izdatno okrepil.

Kaj smo torej dobili namesto odločnosti in hitrosti, ki bi lahko rešile vinjetno zgodbo? Cincanje, naraščajoče minuse, zastoj v gradnji nekaterih odsekov avtocest in restriktivne ukrepe.

Jani Sever