Danes se je nadaljeval kriminalistično tehnični ogled povojnega grobišča v rudniškem rovu [1] Barbara v Hudi jami pri Laškem, pri katerem sta sodelovala dežurni preiskovalni sodnik in tožilec ter predstavnik Inštituta za sodno medicino. V naslednjih dneh bo policija podala tožilstvu predlog za nadaljnje postopke s posmrtnimi ostanki, ki jih bo po načelih sodno medicinskega dela opravil Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani. Istočasno bo policija preverjala informacije o izvedbi poboja in skušala najti morebitne priče ali osumljence. Po objavi informacije o odkritju se je policiji že oglasilo nekaj ljudi, ki bi radi posredovali za preiskavo uporabne informacije.

Marko Štrovs uvodno o raziskovanju grobišča v rovu Barbara:

V Barbara rovu v Hudi Jami so po domnevi posmrtni ostanki tistih, za katere ni bilo prostora v rudniških jaških, je dejal vodja sektorja za vojna grobišča na ministrstvu za delo Marko Štrovs. Po njegovih besedah je v rovu okoli 200 do 300 mumificiranih trupel, na katerih ni vidnih strelnih ran, zato se domneva, da so umrli zaradi plina. Kot je znano, so v Barbara rovu v torek odkrili večje število posmrtnih ostankov, po trenutnih ocenah več sto ljudi. V omenjenem rovu so začeli dela že lani avgusta z namenom ugotovitve, ali se tam nahaja prikrito grobišče. Omenjena lokacija je bila namreč na seznamu vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč.

Marko Štrovs o zločinu in grobišču v rovu Barbara za Vest:

Generalna državna tožilka Barbara Brezigar je po današnjem obisku Barbara rova rudnika v Hudi jami na območju Laškega, kjer so v torek odkrili večje število posmrtnih ostankov, v izjavi za medije povedala, da je prizor v jami zelo grozljiv. Dejala je, da o preiskavi ne more nič govoriti, prišla pa se je poklonit žrtvam povojnih pobojev. “To, kar sem videla, lahko kot človek ocenjujem, da je nekaj najbolj pretresljivega, kar lahko vidiš v življenju. Da več kot 60 let nismo bili sposobni raziskati takšne zločine, pa je naslednji problem. Ne vem, ali bo sploh možno odkriti storilce oz. ali so sploh še živi,” je poudarila Brezigarjeva. Pojasnila je, da je žrtev veliko in od države pričakuje, da bo sposobna razčistiti s preteklostjo in stvari postaviti na pravo mesto. Po njenem mnenju je to tisto, kar bi si vsi v tej državi morali želeti, če hočemo živeti naprej.

Marko Štrovs riše mapo grobišča rova Barbara pri Laškem za Vest in novinarja Iva Žajdelo:

Pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave Pavle Jamnik je povedal, da so danes nadaljevali z ogledom v jami, v naslednjih dneh pa se bo preiskava nadaljevala v kriminalistično-tehničnem smislu, veliko bo tudi sodno-medicinskega dela. Po njegovi oceni je število trupel za zdaj še neznanka, prav tako ne ve, kam bodo trupla po končani preiskavi odpeljana. “Trupla bodo ostala v rudniku, dokler se ne dogovori o podrobnostih in se uskladi s stroko. V tem grobišču je veliko neznank. Iz enega pričevanja t.i. Pučnikove komisije izhaja domneva, da je nekaj žrtev slovenskih, nekaj pa hrvaških,” pravi Jamnik.

Sodni izvedenec Jože Balažic, ki so ga prizori iz jame močno pretresli, je pojasnil, da trupla niso razpadla oziroma so ohranjene kosti, drugih tkiv ni, ker so bila trupla posuta z apnom. Po njegovi oceni težko bo identificirati vsa trupla in ugotoviti, komu kdo pripada. Prepričan je, da žrtve niso bile ustreljene, saj so se storilci bali jamskih plinov. “V jami je ogromno čevljev, izgleda, da so se morali slačiti in sezuti, preden so bili pobiti. To so vojaški čevlji, majhnih čevljev nisem videl, da bi lahko rekel, da so otroški. Ostanki oblačil so sivkaste barve, kar kaže na uniformiranost,” je povedal Balažic. Po njegovih besedah je dolžina hodnika, v katerem so našli trupla, 15 metrov, širina pa 2,5 metra. Na začetku hodnika, ki je od vhoda v jamo oddaljen 400 do 500 metrov, je sedem trupel. Balažic meni, da je v tem hodniku med 200 in 300 pobitih ljudi, kaj se skriva v še dveh jaških, pa za zdaj ni znano. Okrog mesec dni bo stroka potrebovala, da očisti ta hodnik in se prebije do drugih jaškov. “Dolga leta sem v sodni medicini, a kaj takega še nisem videl. Ti ljudje so močno trpeli,” je še dodal Balažic.

Vodja evidentiranja prikritih grobišč in zgodovinar Mitja Ferenc meni, da so zadeve zelo pretresljive in da si niso predstavljali, da bodo našli kaj takega, kar oči težko sprejmejo. Prva naloga bo odstranitev posmrtnih ostankov, ki preprečujejo vhod v drugi jašek. Ferenc je dejal, da so po sedemmesečnem delu dokazali obstoj enega večjih množičnih grobišč v Sloveniji in laški rudnik je prvi rudnik na svetu, ki je bil uporabljen kot prikrito grobišče. “Ko smo prišli do prve pregrade, se je pokazalo, da je horizontalni rov zasut z jalovino. Pregrade so bile narejene iz lesa, posute so bile z živim apnom. Naredili pa so jih po likvidaciji,” je pravi Ferenc. Meni, da se je treba vprašati, kdaj bo naša država začela z nekimi resnimi nameni urejati ta prikrita grobišča, saj je minilo že šest let od sprejeta zakona o prikritih grobiščih. Ferenc še navaja, da je prikritih grobišč v Sloveniji zelo veliko in kot država bi morali počastiti dolg mrtvih.

Denis Sarkić, Foto: Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč