Skorajda neverjetno je, kako se vlade menjajo, težave v zdravstvenem sistemu pa ostajajo odporne na kakršnekoli spremembe, še več, z vsakim novim ministrom eskalirajo v poslabšano finančno vzdržnost in zmanjševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev vseh državljanov in državljank te države. Smešnica, ki so jo uprizorili na ZZZS pred dvema tednoma, ko so javno priznali, da je zdravstvena blagajna v kolapsu in so zaradi tega predstavili paket varčevalnih ukrepov pa je že precej tragična. Varčevalni ukrepi se namreč niso dotaknili resnih strukturnih sprememb v politiki plačevanja zdravstvenega sistema in niso na noben način napoved za odpravljanje ekscesov (v prvi vrsti cen zdravil, sistema SPP, plač v zdravstvu in v drugi vrsti stroškovne učinkovitosti bolnišnične mreže, razbitja lekarniškega kartela, preplačanih koncesij itd.), temveč temeljijo na obstoječem razsulu sistema z razširitvijo baze za obračun zdravstvenih prispevkov in dvigom prispevne stopnje ter znižanju že obstoječih pravic. Norost, ki jo predlagajo je potencirana še s trenutnimi težavami v gospodarstvu – noben racionalen človek namreč ne bi zviševal prispevnih stopenj v času prihajajoče krize, saj to pomeni dodatno obremenitev posameznikov in podjetij. Seveda, se ob zgornjih stavkih vedno začne kruljenje pobesnelih levičarjev in nacionalsocialistov te države, toda kak hladen tuš! Računsko sodišče je namreč pretekli teden ugotovilo, da ministrstvo in ZZZS delujeta popolnoma netransparentno pri določanju cen zdravil. Posledice? Sistem je odprt za korupcijo, zdravila so precenjena, dostopnost do zdravstvenih storitev pa zmanjšana. Torej ideološki divjaki, če ne verjamete neodvisni strokovnjakom, izvolite mnenje državne institucije in sami preverite kake bedarije podpirate. In kaj počne ministrstvo? Zaenkrat prav nič! Mogoče čaka na trenutek bankrota in sanacijo zdravstvene blagajne s pomočjo javnega dolga? Res prekrasen plan. Toda ali ga morda nismo nekoč že imeli priložnost videti minister Miklavčič?

Rado Pezdir