Začelo se je na pustno soboto, ko sem se naključno znašla v mestu nakupov, novodobnem raju za mlade slovenske družine. Priznam, da sem zamudila pustno rajanje s Čuki, tako da je moja presoja o izvirnosti mask morda krivična, a v dobri uri sem videla približno 5 malih spidermanov z že vgrajenimi mišicami, 6 h&m princesk, ter 4 indijance, 2 pikapolonici, 3 kavboje in 2 klovna v kostumih iz interšparai po 15 evrov.
Zvečer sem pustno pohajkovanje nadeljevala v klubu Inbox, kjer je Salome priredila Diva karneval ali t.i. žur za muco. Tam je bila slika seveda povsem drugačna. Punce so se odločile za seksi ljubke opravice, bilo je veliko mišk, hudičk, zajčic in muck. Predstavniki moškega spola so se večinoma odločali za enodnevno spremembo spola, kar zna biti včasih sila nerodno. Ravno včeraj je znanec razlagal, kako se je nekoč za maškare lupčkal z ”eno čist hudo bejbo”, ki je po tisti noči ni videl nikoli več.
Opaziti je bilo, da med maškarami vlada pomanjkanje domišlije. Pri večini se začne že z idejo, ki ji sledi slaba izvedba v obliki kupljenih kostumov iz Magic shopa, pred katerim je letos bojda stal varnostnik, ki je zaradi gneče stranke spuščal v trgovino postopoma. A še vedno je to bolje, kot to, da si za maškare nadaneš lasuljo in sončna očala in zato pričakuješ cenejšo karto, ker praviš, da si maškara. Potem bodi za maškare raje len.
Po tem ko sva z Ireno zaključili z delovnimi obveznostmi, sva se plesa željni odpravili še na Metelkovo. Tam so me maškare končno malo pozitivno presentile. Vse pohvale tetris ekipi, Amy Winehouse, Adamovi Evi, celotni zasedbi nadeljevanke o Ninja želvah, likoma iz A je to, slišala pa sem tudi za primerek Neostika, džointa, zebre, the Vilage people in dveh muh na en mah. Petka!
Včasih smo, ali pa vsaj naše mame, na maškare mislili prej. Sešili smo kostum in se za pusta odpravili na lov za sladkarijami. Ko smo bili malo starejši, smo v duhu kapitalizma počasi že raje videli, če je v košarico padel kakšen tolar, a so bile tudi sladkarije mega. Proti koncu osnovne šole, ko maškare niso bile več tako kul in smo bili za pusta raje mi mi, nam je mlajša generacija doma zaradi zvonenja v prazno odlomila zvonec. Zdelo se je, da so mulci pohlepni in da se je maškaram snelo. Danes mašakre ne pridejo niti po denar.
In kaj bi pust brez krofov? Bil bi pust pust. A tudi krofi niso več kar so bili. Pred nekaj tedni sem po lupljenju krompirja na reklamnih prospektih naših trgovcev, ki so mi možgane sprali s slikami slastnih krofov, krofe vohala na vsakem koraku. Ko pa mi je kolegica na delovnem mestu prejšnji teden dala moj za letos prvi pustni krof, sem razočarana ugotovila, da v njem ni marmelade. In čeprav sem ena tistih, ki marmelado stiska iz krofov, sem razočarano ugotovila, da so mi recesijski krofi uničili tudi ta obred.

Emo Balerina