Poslanci SDS so danes vložili interpelacijo o delu in odgovornosti ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal, je na novinarski konferenci dejal poslanec SDS Branko Grims. Kot je še povedal, je SDS danes v proceduro vložila tudi osnutek ustavnega zakona, ki bi ustrezneje rešil problematiko t.i. izbrisanih. Grims je poudaril, da SDS interpelacijo proti Kresalovi vlaga zaradi njenega neustreznega izvrševanja 8. točke odločbe ustavnega sodišča, zlorabe ministrstva v politične namene, ignoriranja izidov referenduma o “tehničnem zakonu o t.i. izbrisanih, ustvarjanja neenakosti in očitnega ogrožanja sistema javnih financ”.

Uvodni Branko Grims, poslanec SDS (v celoti za sladokusce):

Po Grimsovih besedah je danes vladajoča koalicija “z izdajanjem odločb vsem po vrsti” uresničila prvi del napovedi poslanca stranke Zares Iva Vajgla, ki jo je dal v Beogradu. “Izdajanje dopolnilnih odločb je v času neugodnih gospodarskih pogojev, finančne krize in večanja brezposelnosti neustrezno, nekorektno in krivično,” je zatrdil poslanec SDS. Po prepričanju poslanca je reševanje problematike t.i. izbrisanih z izdajanjem dopolnilnih odločb “nepopravljiva napaka, ki jo bomo državljani izjemno drago plačali”. Kot meni, je edini način, da se to prepreči, vložitev in sprejetje ustavnega zakona. “Ta bi omogočil, da se vse primere obravnava na pravno enak način in preprečil prenos reševanje na sodišča,” je pojasnil. “To je pozitivna rešitev v korist davkoplačevalcev, zlasti v času finančne krize,” je zatrdil Grims in poudaril, “da je to najbolj učinkovit varčevalen ukrep v tem trenutku, ki bo prihranil pri dragih sodnih postopkih in odškodninah”.

V hipotetičnem primeru lahko namreč po besedah poslanca pride do skupnega izplačila odškodnin v višini več kot 400 milijonov evrov. “Če prištejemo še sodne stroške, pa vsota bistveno presega pol milijarde evrov,” je poudaril in spomnil, da vlada hkrati znižuje plače vsem zaposlenim, daljšajo pa se tudi vrste brezposelnih. Grims je pojasnil, da je vloženi ustavni zakon po vsebini enak ustavnemu zakonu, ki so ga predložili v času prejšnje vlade. Ob tem je poudaril, da ne mislijo odstopiti od individualne obravnave t.i. izbrisanih in “vnaprejšnje izločitve agresorjev v času slovenske osamosvojitve”. Vse drugo je lahko predmet pogajanj in kompromisa, je dejal in zatrdil, da je “kompromis vedno mogoč.”

Branko Grims odgovarja prvič (v celoti za sladokusce):

Kot je povedal, njihov osnutek ustavnega zakona ne predvideva izplačevanje odškodnin. “Mogoče pa se je o tem pogovarjati,” je pojasnil in nadaljeval, da naj koalicijska stran pove, kolikšna odškodnina je za njih sprejemljiva. Ob tem je dodal, da je zmotno mnenje, da bodo pri tožbah za odškodnine sodišča izločila tiste, ki so bili okupatorji. Kot je dejal, namreč že obstaja precedenčna sodba, da JLA do oktobra 1991 ni bila okupatorska armada. Če pride do uskladitve med strankami glede ustavnega zakona, po Grimsovem mnenju interpelacija ne bo več potrebna. Dodal pa je, da je treba najprej ustaviti “stampedo izdajanja odločb”. Poslanec SDS je izpostavil, da se Kresalova sicer sklicuje na odločbo ustavnega sodišča, a gre v resnici še dlje kot zahteva omenjena odločba. Po Grimsovem mnenju pa je tudi že sama odločba ustavnega sodišča o t.i. izbrisanih sporna, saj po njegovem ne upošteva, da je 81. člen zakona o tujcih vključen v Temeljno ustavno listino. S tem je, tako Grims, ustavno sodišče prišlo “na spolzek teren”.

Grims je tudi prepričan, da lahko izdajanje dopolnilnih odločb in izplačevanje odškodnin pripelje do tega, da bodo v slovenskem pravnem redu prvič nagrajeni okupatorji. “To je pravni precedens, da bi bil okupator nagrajen za svoje početje,” je poudaril. Ob tem je pojasnil, da je takšno reševanje problematike t.i. izbrisanih krivično do vseh državljanov, zlasti pa do novih državljanov, to je nekdanjih državljanov republik bivše SFRJ, ki so pridobili slovensko državljanstvo. Kot je spomnil Grims, je Slovenija ob osamosvojitvi vsem državljanom drugih republik nekdanje SFRJ ponudila državljanstvo po ugodnih pogojih. “Potrebno je bilo le dati vlogo,” je poudaril in dodal, da nekateri zavestno niso hoteli slovensko državljanstvo, ker so “kalkulirali, da se bo JLA vrnila”. Mnogi od teh so tudi grozili tistim, ki so zaprosili za slovensko državljanstvo, in jih obtoževali izdaje, je povedal.

Branko Grims odgovarja drugič (v celoti za sladokusce):

Sedaj pa bodo tisti, ki so zaprosili in dobili slovensko državljanstvo, “kot davkoplačevalci plačali za izdajanje odločb, sodne postopke in odškodnine”, je dodal poslanec SDS. Po njegovem mnenju gre pri izdajanju dopolnilnih odločb t.i. izbrisanim v resnici za pridobivanje novih volivcev. Ob tem je zatrdil, da je številka o 25.000 t.i. izbrisanih prenapihnjena. Grims je še povedal, da polovica obrazložitve sodbe Okrožnega sodišča na Ptuju v zadevi Aleksandra Todorovića govori o tem, “da se mu je storila krivica”. Obenem pa v obrazložitvi piše, da je bil Todorović seznanjen, da mora vložiti prošnjo za ureditev statusa, a tega ni naredil, je še dejal poslanec SDS.

Interpelacija SDS zoper notranjo ministrico Katarino Kresal:

Predlog SDS ustavnega zakona za izbrisane: