Februarski Vox bi moral biti za vladajoče stranke pravi šok. Rejtingi vlade in vladnih strank so strmoglavili. In vendar, pravzaprav se ni zgodilo nič presenetljivega. Po vladnem spopadanju s krizo in Hrvaško je bilo težko pričakovati drugačne rezultate.

Naravnost neverjetno je, kako hitro je vladi uspelo priti tako nizko. Že po stotih dneh jo podpira manj opredeljenih kot je tistih, ki njeno delo ocenjujejo kot uspešno. Janševa vlada je za to potrebovala debela tri leta. Nasploh je značilnost povolilnih obdobji, da izvoljene vladne ekipe prve mesece na popularnosti pridobivajo in ne obratno. Pahorjevi vladi je tako rekoč uspelo nemogoče. Po stotih dneh vladanja, ko naj bi jo šele začeli prav ocenjevati, so so do nje že skorajda tako kritični, kot da bi bila tik pred zaključkom svojega mandata.

Priznajmo, Pahorjeva ekipa se je znašla v precej neprijaznih okoliščinah začetka krize. A okoliščine niso edini razlog njene nepriljubljenosti. Protikrizni ukrepi, ki prihajajo v paketih niso prepričljivi. Ne za delavce ne za delodajalce. Vendar glede tega slovenska vlada, ki za krizo res prav nič kriva, niti v svetovnem merilu ni izjema. No, to ne pomaga. Zaradi krize so ljudje za napake tistih, ki vladajo, precej bolj občutljivi In zanimajo jih predvsem rešitve. Tako je vlada najnižjo povprečno oceno (2,27) dobila za zagotavljanje delovnih mest in reševanje brezposelnosti.

V SD so mnogi prepričani, da je razlog za nizko podporo vladi in SD v koketiranju predsednika vlade z opozicijo. No, za to ni nobenih dokazov. Nasprotno, v zadnjem mesecu to koketiranje ni bilo tako zelo intenzivno kot pred tem. Zgodilo pa se je nekaj drugega. Tema, za katero so anketiranci vladi namenili drugo najnižjo oceno (2,29) je urejanje odprtih vprašanj s Hrvaško. Kar seveda ne preseneča. Zgodil se je namreč “hrvaški debakel”. Vlada se je sama zapletla v zgodbo, ki je emocionalno občutljiva ter simbolno, pa tudi ekonomsko izjemno pomembna in ki ji očitno ni bila kos.

Zato je enostavno videti nekompetentna. Glede reševanja iz krize njena nemoč ni bila povsem nedvoumna. A zapleti s Hrvaško so nekompetentnost, ki jo ljudje očitno prepoznavajo, popolnoma razkrili. Nekompetentnost pa je nedeljiva. Vlada je kompetentna ali pač ne. Le kako naj bo uspešna pri drugih projektih, če se ji je zgodba s Hrvaško lahko tako klavrno ponesrečila. In za javnost vladajoči funkcionarji enostavno ne morejo zagrešiti hujšega greha kot je nekompetentnost. Po učinkih, ki jih ima na razpoloženje javnosti, ji je blizu samo še korupcija.

Če je bilo prej nezadovoljstvo z vlado latentno, je zdaj očitno. Vedno manj je dvoma. V Voxovi anketi je bilo tako februarja kar deset odstotkov več opredeljenih kot mesec dni prej. Edina sreča za vlado je, da se ji je to zgodilo tako kmalu po začetku njenega mandata. Razen, če nima prav Janez Janša, ko pravi, da bodo leta 2009 padale vlade.

Jani Sever

P.S.:

In še paradoks. Edini, ki se je trendu izognil, je predsednik vlade. Tisti, ki je za vse najbolj odgovoren. Razlog je enostaven. Zanj glasuje tudi del tistih, ki nikoli ne bi volili za SD.