Slovenska politična elita obsoja hrvaške reakcije na sprejem njenih izjav in blokad. Gotovo bi bilo bolj produktivno, če bi se vprašala, zakaj je postala tako lahek plen najbolj militantnega dela politično organiziranega prebivalstva. In kam nas vse to pelje.

Janez Janša je včeraj v Trenjih resignirano ugotavljal, da hrvaške reakcije na slovenske poteze ne obetajo nič dobrega, da pomenijo samo stopnjevanje napetosti. Videti je bilo kot da misli, da bi morali hrvaški politiki mirno ali celo brez reakcij sprejeti blokado vstopanja v EU in Nato s strani sosednje države in izjavo njenega parlamenta, ki sporna ozemlja razglaša za njena. Njegove besede so zvenele tako zelo modro, da so ostali sogovorniki prikimavali, pri priči pa jih je kot svoje povzel predstavnik prve vladne stranke v studiu, minister za promet Patrick Vlačič.

Res izjemno diplomatsko ravnanje. Najprej nekoga oklofutajo, potem pa pričakujejo, da bo tiho. Menda zato, ker je pred tem precej izzival? In kaj so počeli oni? Vse mogoče. Padali čez korita. Sanjali o policijskih desantih na drugo stran reke. Izklapljali elektriko. Zaplenili prihranke. Blokirali pogajanja za vstop v visoko družbo. Ena sama neizmerna prijaznost. Na koncu so celo pristali, da zunanjo politiko “njihove” države definirajo stališča ene od nogometnih navijaških skupin in nekdanjega politika prve lige, ki se s poudarjanjem svojega domoljubja poskuša vrniti v politično areno.

No, Janez Janša je opozoril še na eno podrobnost, ki je pomembnejša in o kateri drugi nekako niso želeli govoriti. Gre za to, kje se je zgodba s slovensko blokado Hrvaške začela. O tem sem že pisal, a v Sloveniji to ni tema, ki bi v tem trenutku lahko imela kakšen širši odmev. Gre enostavno za to, da so zahteve Slovenije glede umika hrvaških spornih dokumentov iz vseh pogajanj o meji in ne le iz postopkov pristopnih pogajanj z EU, popolnoma nerazumne. To nediplomatsko potezo je sprejela vlada, brez pritiska civilne družbe. Menda pod grožnjo referenduma, ki pa vsekakor ni bila jasno definirana.

Umik spornih dokumentov iz pristopnih pogajanj je zahtevala že Janševa vlada in Hrvaška bi verjetno, pod grožnjo blokade, na to pristala. A tudi, če tega ne bi storila, bi imela slovenska diplomacija čisto vest. Oziroma, kot pravi Janša, sogovorniki v mednarodni skupnosti bi v tem primeru zlahka razumeli blokado. Zahteve, da se spornim dokumentom Hrvaška odpove, ne razume nihče. No, situacija je v zadnjem tednu postala še bolj bizarna. Slovenija, ki zahteva popolno odpoved spornim dokumentom s strani Hrvaške, sama sprejema v parlamentu izjave, ki so zrcalna slika hrvaških dokumentov, ki naj bi prejudicirali mejo.

Žal Janša pri svojih stališčih ni vztrajal, ampak je na koncu pristal na Pahorjevo igro. In nacija se je poenotila. Vsaj njena politična elita. Le kaj je ostalo marginalni SLS? Našla je svojo nišo v zapletanju ratifikacije vstopa Hrvaške v EU, ki je kot nalašč prišla na dnevni red ravno ob pravem času. Zgodba se je zavrtela in sedaj imamo situacijo, v kateri slovensko zunanjo politiko v šahu drži Stranka slovenskega naroda. Pravzaprav to niti ni kakšno pretirano presenečenje. Bolj nenavadno je, da je slovenska politična elita želela uporabiti različna merila za EU na eni in Nato na drugi strani.

Če slovenska politična elita tako enoglasno zahteva umik vseh spornih hrvaških dokumentov iz vseh pogajanj o meji pred vstopom Hrvaške v EU, zakaj ne bi enako zahtevala pred vstopom Hrvaške v Nato? Konec koncev tudi sporni umik dokumentov iz pogajanj o meji nima nič več skupnega z vstopanjem v EU kot z vstopanjem v Nato. Vprašanje o tem, zakaj torej pri vstopanju Hrvaške v Nato ne bi uporabili enakih meril kot pri njenem vstopanju v EU, se postavlja samo po sebi. To, da ga Stranka slovenskega naroda ne zna najbolje argumentirati, še ne pomeni, da ga ne razume.

Kam nas je torej pripeljala politika v zadnji dveh mesecih? V blokado hrvaškega vstopa v EU, s pomočjo nerazumnega pogojevanja, ki ji ni videti konca. V situacijo, ko predsednik vlade zaman prepričuje nogometne navijače, naj razumejo, da je slovenska zunanja politika dovolj radikalna. In do izjave, ki jo je tako rekoč enoglasno sprejel državni zbor in s katero so predstavniki ljudstva praktično blokirali pogajanja s sosednjo državo.

Jani Sever