Evropska komisija se je odločila ali bolje, si je zadala strateško nalogo, da izdelala plan s katerim bo dobrovoljno pomagala irski vladi »k boljši komunikaciji« s svojimi državljani in državljankami. Le-ti namreč niso uspeli dojeti, kaj vse dobrega, naprednega in nujnega jim prinaša Lizbonska pogodba. Argumenti v prid ratifikacije niso bili dovolj nazorno predstavljeni in nezadovoljivo razširjeni. Tako se predpostavlja, da so državljani Irske bili zavedeni in zapeljani s strani agresivnih kritikov EU, ki so s zavajajočimi informacijami in argumenti zapeljali Irce v zmoto ter s tem zaustavili in ogrozili proces razvoja, krepitve in širitve EU ter nemoteno delovanje njenih institucij.

Komisarka Margot Wallstrom, odgovorna za medistitucionalne odnose in komunikacijsko strategijo, meni, da je zavrnitev Lizbonske pogodbe temeljila na čustvenih argumentih in da nasprotni argumenti niso bili dovolj dobro predstavljeni. Podobna negativna klima do Ircev se skuša ustvariti na različnih nivojih in z različnimi sredstvi. Za to pa je najbolj primerno orodje in orožje uporaba propagande. Propaganda kot močan psihološki in političen pritisk, ki bi izsilil irske državljane, da se ponovno odločijo o edini možni »pravi stvari«, ki naj bi bila nič drugega kot ratifikacija Lizbonske pogodbe.

Irce se namreč pogosto in rado označuje kot tiste, ki zopet povzročajo težave. Dobesedno se jih skuša prisiliti in izsiljevati s tem, ko se jim nenehno govori, da jih vsa Evropa opazuje in pričakuje njihovo ratifikacijo. Tako nekako bi lahko parafrazirali pretkano in subtilno medijsko sporočilo raznih propagandnih kampanj za katere je Evropska komisija namenila kar 2.700.000 Eurov: »Ircem je potrebno dati novo priložnost, da se odločijo in razmišljajo tako kot mi hočemo, tako kot je prav.«

Open Europe je objavila raziskavo z naslovom [1] Vsiljivo prodajanje: komunikacijska politika EU in kampanja, ki hoče osvojiti naša srca in telesa, ki opisuje mehanizme evropskih institucij, še posebej Komisije, za prodajanje svojih idej in projekta evropske integracije. Avtorja Lee Rotherham in Lorraine Mullally sta zanimivo izpostavila prav Slovenijo, kjer so učinki raznoraznih proevropskih kampanj bolj vidni in občutni. V Sloveniji namreč razen redkih izjem, ni bilo kritične misli in javne diskusije, mediji pa le povzemajo in prenašajo uradna stališča, bodisi Vlade ali Bruslja.

»Slovenija je uporaben osebek za preučevanje delovanja EU propagande iz več razlogov:
Zaradi njene velikosti je mogoče lažje ugotoviti delovanje posameznih skupin.
Njena nedavna komunistična preteklost je nekaterim komentatorjem ponudila vpogled v delovanje propagandnih kampanj. Zato vedo, kako se z njimi učinkovito upravlja in lahko z nami delijo svoje izkušnje. Na tem mestu bi se rad za vso pomoč še posebej zahvalil vodilnemu slovenskemu evroskeptiku Blažu Babiču.
Ker je nedavno pridružena članica EU, se bruseljska mašinerija še posebej zavzema, da bi ji čim hitreje prodala idejo o EU.
V slovenskem tisku ni večjih sledi oporekanja načinom prodajanja ideje EU.
Vlada proces podpira.
Do današnjega dne nismo zabeležili kakšnega znanega primera, da bi propagandni material v javnosti vzbudil skeptično razmišljanje.
Javnost je na splošno pozitivno naravnana do članstva v EU, zato lahko propagandni material uspeh le še utrdi, z javnim mnenjem pa se mu praktični ni treba boriti.
Javnost se ni zavedala, da so se v interno debato vpletli zunanji finančni viri.
Slovenski jezik je večini evroskeptičnih članic EU neznan, zato material, ki ga izdelajo lokalno, redko vzbudi pozornost kritikov EU propagande drugod po svetu.  
Vendar propaganda obstaja. Sedaj, ko smo to problematiko zvlekli na plano, se bodo slovenski novinarji morda opogumili in sami preverili dejstva in si o njih ustvarili svojo sliko.
Slovenski primer dokazuje, da lahko propagandna sredstva popačijo javno debato, če evroskeptiki ne bomo čuječi, sedma sila pa v stanju pripravljenosti.«
Vsaj po majhnih korakih in v svojih skromnih prispevkih lahko poskušamo obuditi kritično mišljenje in poskus drugačnega razmišljanja ter podajanja alternativ.

Elena Pečarič

Celoten članek v angleščini najdete na: [2] The hard sell of EU propaganda - the hidden case of Slovenia
slovenski prevod pa na: [3] EU propaganda, skriti primer Slovenije