Ne preveč presenetljivo, je vlada odkrila, da zmanjkuje prihodkov in bo kot posledica tega pričakovan proračunski primanjkljaj večji od načrtovanega. Izredni ukrepi za polnitev proračunske luknje naj bi zadevali predvsem povečanje trošarin na alkohol, tobak in bencin. Dobro, ustavimo se pri temu ukrepu in se vprašajmo, kdo je tu nor. Zgodba gre namreč takole – zaradi umirjanje gospodarske rasti se bo v državni proračun nabralo manj denarja, ker pa država porabi enako, kot pred umirjanjem rast, bomo sredstva, ki jih potrebujemo pridobili z novimi davčnimi obremenitvami. Zakaj se mi dozdeva, da bi v polju politične demagogije najprej aktualna vlada, če bi bila še v vrstah opozicije krulila, da tak ukrep pomeni denimo dražji bencin za revnejše sloje? In drugič, nekako ne razumem, zakaj se apetiti države vendarle ne znižajo in se končno začneta racionalizacija stroškov varčevanje? Mislim, da je do danes, tudi kakemu noremu socialistu, ki se noče zavedati, da denarja ni neomejeno, jasno, da bi vlada morala začeti uresničevati zmanjševanje javne porabe. Pa pri tem sploh ne mislim zgolj na eskalacijo plačnih zahtevkov v javnem sektorju, temveč tudi prevetritev porabe posameznih ministrstev, racionalizacijo stroškov v zdravstvu, javnih naročilih in investicijah ter predvsem pri povezavi javnih registrov od koder prihajajo neupravičeno izplačani ali pa multipli socialni transferji. Zaenkrat v tej državi varčujemo državljani, država troši ali pa se z varčevalskim denarjem, preko državnih bank, igra in tajkunizira to, kar nategnjeni Slovenci mislijo, da je nacionalni interes. Nacionalni interes, ki vas bo na koncu poslal na cesto…

Rado Pezdir