Do zadnjega sem nekako upala, da bo privolil v kakšno kratko izjavo pred kamero. Potem pa je včeraj tako iznenada zasnežilo ceste in [1] Rambo je sporočil, da za izjave pred kamero ne bo na voljo. Še več - mediji smo imeli dovoljenje, da z videom dokumentiramo zgolj prve tri minute koncerta.

Razumem, to je njegova volja in zgodila se je. Dasiravno je množica digitalnih fotoaparatov, mobitelov in miniaturnih snamalnih pripomočkov - če ne prej, pa čisto [2] na koncu koncerta - veselo zasvetila v dvorani in zabeležila kakšen veličasten utrinek koncerta več.

Antonije Pušić, ki je obči javnosti znan kot Rambo Amadeus, je v Cankarjevem domu (tokrat v klubu le-tega) nastopil po treh letih. Ob spremljavi štirih vrhunskih glasbenih kolegov je predstavil nov album Hipišizik Metafizik, ki si ga lahko brezkompromisno in brezplačno skinemo z [3] medmrežja. In to je bila zgolj in predvsem ideja Ramba Amadeusa.

Tukaj je uvod in prvi komad, poslastica za ljubitelje:

(in še na [4] youtube)

Povzetek:
“Da, rekli so, pazi, kaj sanjaš, sanje se uresničujejo. Jaz sem pred leti rekel sebi, da bom nehal igrati na mestih, kjer pijana mladina skače in jim je vseeno kaj se igra in da bi raje sedel in igral, pa da pridejo neke tetke, ki me poslušajo…
Dober večer…Seveda to ni nek DJ party, tako da se bomo med vsako pesmijo malo pomenili, kaj bomo igrali. Ker to je odvisno od publike, zato bomo izbirali, katero pesem bomo zaigrali nasledno…In res niti ne vemo, s katero bi začeli, majkemi…No, a veste?…No, niti jaz ne vem. Ampak, pravijo, da se zdaj najbolj ceni ta interakcija med publiko in izvajalcem. Kaj jaz vem, meni je najboljša interakcija med mojo ženo in mano…čeprav mi ni všeč, če preveč interreagira, ker potem jaz ne morem ravno dolgo zdržati…Ne biti preveč navdušeni, ker potem mi bo padla koncentracija…Ne pozabimo, tukaj sem zato, da delam, da zaslužim, da lahko plačam račune. Vi ste danes že naporno delali, plačali ste karto, zdaj se pa še malo zabavajte. In jaz bom resnično naredil vse…Le plesal, skakal ne bom, ta scenski moment sem vrgel iz repertouarja. Videl sem, da so mnogi bolj vešči v tem,…trudil sem se, veliko teh skečev smo skupaj napravili, ampak resni ljudje so nam to odsvetovali. Prepričan sem, da komaj čakate, da začnem igrati, jaz tudi. No, poglej, nekdo mi je to ugasnil, lepo sem rekel…no, to bi moralo zdaj delati…Ja, tehnika narodu. Nekoč je bila Iskra Kranj, ena zelo močna firma, ki je izdelovala elektroniko..meni je zelo žal, da moramo nocoj igrati na ameriškem ojačevalcu…vsakič, ko ga priklopim, se vsega spomni. Tako se je zaključil naš nesporazum…No, ampak..tu je telefon, Iskra Kranj…halo, halo, ena , dva…Ko smo prišli v Slovenijo, smo želeli Slovence spomniti, da so tudi oni nekoč imeli uspešna podjetja…
Šalim se. Dobro, jebiga…okej. “

Katja Lenart, SunYa