Kako ohranjate stik z državljankami in državljani, kako poteka vaša komunikacija z njimi oziroma dialog?

Reden stik z državljani ohranjam na različne načine.
-preko mojih pisarn v Ljubljani in Bruslju,
-preko internetne strani
-z obiski šol, podjetij in medijev po Sloveniji
-s prirejanjem Evropskih večerov
-s sprejemanjem obiskov iz Slovenije, 
-pa tudi z neposredno komunikacijo preko interneta ali telefona.
 
Ljudje se obračajo name glede vprašanj zdravja in zanimajo jih možnosti financiranja projektov s stani EZ.

Kako obveščate javnost, predvsem nacionalno o vašem delu, pobudah,…?

Javnost obveščamo z rednimi objavami preko tiskovne službe naše skupine in preko interneta ter poslanske pisarne doma.

Imate uradne ure? Kdaj, kje?

Nimam uradnih ur, pač pa imam pisarno v Ljubljani in sodelavce v Bruslju, na katere se ljudje lahko obrnejo. Doma sprejemam stranke praviloma ob petkih.

Koliko asistentov/asistentk dela za vas, kakšna so njihova dela in naloge, kakšna je njihova plača, kdo jo določa?

Ta čas delata zame 2 asistentki in asistent, ki opravljajo različna organizacijska in vsebinska dela. Njihovo plačo določam v dogovoru z njimi sam in je primerljiva z drugimi plačami. Stažisti dobijo okrog 1000 eur, asistenti približno še enkrat več.

Ali lahko opišete vaš tipični delovni dan (koliko dni v tednu delate) oziroma kakšna je vaša delovna obveznost?

Moj tipičen deloven dan se začne ob 8h v pisarni s prebiranjem novic in pripravi sestankov ter drugih obveznosti, ki se po navadi začnejo ob 9h in lahko trajajo do polnoči. K obveznostim štejem udeležbo na plenarnih sejah, na sejah odborov in delegacij, srečanja z diplomati, obiskovalci in lobisti ter novinarji. Na običajen dan imam vsaj nekaj vabil za različne sprejeme, zaslišanja, delo v raznih delovnih in ad hoc skupinah in še kaj. Večkrat izkoristimo za delo tudi zajtrke, kosila ali večerje. Delovni dan končujem običajno med 8mo in 10to uro zvečer. Večinoma delam v Bruslju in Strasbourgu od pon do čet, v pet in večkrat v sob pa doma. 

Kje lahko državljanke in državljani dobimo podatke o plačah EU poslancev ter drugih stroških povezanih z delovanjem EU parlamenta?

Za podatke o plačah poslancev lahko vprašate v državah članicah, pri nas v DZ, ker smo plačani od doma. Plače evropskih poslancev so podobne kot plače poslancev v DZ. Za stroške EP pa svetujem, da se obrnete na njihove službe.

Kje lahko izvemo katere so ugodnosti in pravice EU poslancev (upravičeni stroški, imunitete, drugi privilegiji)?

Te zadeve so zapisane v Poslovniku EP.

Kako ste si predstavljali vaše delo in ali so bila vaša pričakovanja izpolnjena v teku mandata?

Ob tako velikem številu poslancev, si nisem predstavljal, da ima poslanec toliko možnosti za politično pobudo kot tudi promoviranja lastne države. Prej Nisem vedel, koliko je možnosti delovanja, ki niso vezana na zakonodajno delo. Ugotovil sem, da je EP pomembnejši, kot se mi je zdelo na prvi pogled.

Kaj vas pri vašem delu navdušuje, na kaj ste ponosni; kaj vas deprimira, nad čim ste razočarani?

Navdušujejo me številne možnosti političnega vplivanj, ponosen sem, da pripadam najmočnejši politični skupini, deprimira pa me ta čas nemoč EZ ob izraelsko-palestistinskem konfliktu s tragedijo v Gazi, razočaran sem vedno, kadar smo nemočni, ko gre za uveljavljanje temeljnih človekovih pravic.

Še nekaj vprašanj glede Lizbonske pogodbe:
a.)    Zakaj ni bilo dialoga in javne razprave pred ratifikacijo v parlamentu; kje ste bili vi in zakaj vas ni bilo slišati ali opaziti?
Sam sem bil pobudnik za delo državljanskega foruma, ki se je v času dela Evropske konvencije redno sestajal in obravnaval teme Evropske konvencije, pri čemer so sodelovali predstavniki več kot 50 nevladnih organizacij. Tako je bila Slovenija sorazmerno dobra pripravljena na ratifikacijo ustavne pogodbe in mislim, da večje potrebe po javni razpravi ni bilo. Sicer sem o tej temi govoril tudi izven državljanskega foruma.

Katere vsebinske novosti v pogodbi se vam zdijo pomembne in zakaj?

Pomembno se mi zdi, da se z novo pogodbo okrepijo vse tri glavne institucije kot tudi vloga nacionalnih parlamentov. Ključno se mi zdi, dobimo samo eno zunanjepolitično funkcijo in stalnega predsednika EZ kot tudi enotno diplomatsko službo. Pomembno je tudi več soodločanja in več odločanja s kvalificirano večino. Zelo sem podprl idejo, da je tudi energija del skupne politike.

Poglavje o obrambni in varnostni politiki predvideva veliko novosti; med drugim je vizija o skupni vojski. Zakaj menite, da potrebujemo še eno, poleg nacionalne in NATO? Kako se bo to usklajevalo in financiralo?

Prepričan sem, da potrebuje EZ močnejšo obrambno in varnostno identiteto, vendar ne proti Natu. Ne gre še za eno vojsko, ampak za drugačen izraz oz. uporabo tega, kar imamo. Novi izzivi zahtevajo tudi na tem področju sodelovanje, najmanj pa kompatibilnost opreme. Verjamem tudi, da lahko vojaško poenotenje prinese tudi ugodne finančne posledice-EZ res ne potrebuje 27 nekompatibilnih armad, ki bi se razvijale na osnovi starih političnih in varnostnih predpostavk. Nova predpostavka je, da mora biti EZ sama bolj pripravljena tudi na izzive, pri katerih ni dovolj koncept “soft power”.

V upanju in z željo, da mi boste na čim več vprašanj odgovorili, vas lepo pozdravljam.

Elena Pečarič

France Verbinc: slovar tujk, Ljubljana 1987, str. 68