Vlada je na svoji 9. redni seji sprejela sklep, s katerim nadzornikom družb v državni lasti in javnih zavodov priporoča, naj sejnine znižajo za polovico in naj se v času trajanja sklepa do konca 2010 odpovedo nagradam. Sprejela je tudi priporočila glede plač, nagrad in odpravnin članov in predsednikov uprav družb v državni lasti. Vlada z namenom omejevanja učinkov finančne krize priporoča, da se članom nadzornih svetov v gospodarskih družbah, ki so v delni ali celotni državni lasti, in javnih zavodih sejnine razpolovijo, da se nadzorniki v času trajanja sklepa do konca leta 2010 odpovedo nagradam iz naslova dobička družbe. V skladu z dosedanjo ureditvijo, ki jo je vlada sprejela februarja 2007, so bili lahko člani nadzornih svetov gospodarskih družb udeleženi pri dobičku, če se je ta hkrati namenil tudi za izplačilo družbenikom, in sicer v višini do največ 15.000 evrov na posameznega nadzornika. Sejnine naj bi se letos in prihodnje leto za člane nadzornih svetov gibale od 75 evrov bruto na sejo za mikro družbe do 275 evrov za velike družbe, oziroma za predsednike nadzornih svetov od 97,50 evra bruto na sejo za mikro družbe do 357,50 evra za velike družbe.

Minister Lahovnik in predsednik Pahor o plačah, nagradah, odpravninah in sejninah:

Vlada je tudi sprejela priporočila glede plač, nagrad in odpravnin članov in predsednikov uprav družb v delni ali celotni lasti države. Kot je povedal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, so plače uprav vezali na povprečno plačo v dejavnosti in velikost družbe. V malih družbah je izhodišče za plačo največ trikratnik, v srednjih družbah štirikratnik, v velikih družbah pa petkratnik povprečne plače v dejavnosti. Na področju energetike je izhodišče za plačo v srednjih družbah dvakratnik, v velikih pa največ trikratnik povprečne plače v dejavnosti. Če gre za krizni management, se lahko ta količnik izjemoma poveča za ena, nujno pa bo soglasje pristojnega ministra.

Nagrade članom in predsednikom uprav so omejene na največ dve bruto plači letno, pri čemer naj bi se upoštevalo kazalce uspešnosti, izboljšanje položaja posamezne družbe, primerjavo dobička in izboljšanja kapitala družbe glede na sorodne družbe v panogi, gibanje dobička glede na preteklo leto, povečanje izvoza in odpiranje novih delovnih mest. Odpravnina je omejena na največ šestkratnik povprečne mesečne plače posameznika, ki je do nje sicer upravičen le v primeru, če družbo zapusti in je razrešen iz nekrivdnih razlogov. Če bo ostal v podjetju, mu odpravnina ne pripada. Vlada predstavnikom države v nadzornih svetih priporoča, da predlagajo uskladitev že sklenjenih pogodb najkasneje v roku enega meseca in da če v nadaljnjih dveh mesecih pogodba ne bo usklajena, o tem obvestijo vlado.

Lahovnik je navedel nekatera konkretna zmanjšanja po panogah za velike družbe. Po okvirnih, informativnih izračunih na podlagi podatkov za lani bi se tako najvišja možna bruto plača na področju telekomunikacij v velikih družbah omejila na 10.800 evrov bruto, skupaj z nagrado pa bi znašalo plačilo okoli 12.600 evrov. Na finančnem področju bi pri finančnem posredništvu najvišja bruto plača znašala okoli 10.000 evrov, z nagrado 11.800 evrov, v usnjarstvu pa 6000 evrov bruto, z nagrado nekaj nad 7000 evrov bruto. V energetiki bo plača omejena na 6700 evrov buto, z nagrado na 7800 evrov. Priporočilo velja tudi za hčerinske družbe, tako da ne bo več prihajalo do primerov, da bodo člani uprav dobivali pavšalne nagrade za sodelovanje v nadzornih svetih hčerinskih družb, je dejal minister. Lahovnik meni, da so takšne plače še vedno stimulativne in odražajo “neko običajno poslovno kulturo in družbene norme v Sloveniji”.

Denis Sarkić