Dolgo sem čakala, da jih ujamem na katerem od njihovih koncertov. Ker sem že dolgo nazaj v roke dobila njihov CD in so me preprosto navdušili.
In sinoči so nastopili v Celici, v sklopu torkovih glasbenih srečanj [1] Sozvočij sveta.

[2] Same Babe so v resnici sami dedci. Štirje, če smo konkretni, tu in tam pa se jim tudi kdo pridruži.
Zasedba je nastala leta 2003 kot enkratni projekt za tematski glasbeno-literarni nastop, takoj zatem pa so se muzikantje odločili, da s skupnim muziciranjem nadaljujejo. V njihovi glasbi diši po prvinah etničnih godb, jazza, bluesa, rocka, klasike in še česa.
Leta 2007 je pri Založbi Sanje izšla njihova prva plošča Za ljubi kruhek in njene črne črne lase, na kateri so uglasbili poezijo Janeza Menarta, zdaj pa že nastaja nova plošča, na kateri bodo menda zgolj in samo avtorske pesmi.
Fante sem razigrane in zgovorne včeraj povabila pred kamero in nastalo je tole:

“Vzameš pač element, ki se ti zdi da pač lahko to ljudskost mal zafrkljivo izpostavi..”

Same Babe so:
Miha Nemanič (orglice, tolkala, vokal),
Marko Voljč (trobenta, tolkala, ukulele, vokal),
Marko Jelovšek (kontrabas, brundanje)
in Viki Baba (kitara, dretje in kričanje).

Resnično sveži, zabavni in drugačni. Priporočam.

Katja Lenart