Utrinek o rasistih in rasizmu

Kaj si predstavljate ob tejle sliki? Ali ob tej?

Vneti pa tudi manj vneti zagovorniki pravice slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem se takoj spomnijo pokojnega koroškega deželnega glavarja Haiderja. Lahko na izust naštejejo množico njegovih poskusov, kako manjšini preprečiti, da bi uživala tiste osnovne pravice, ki ji grejo tako po avstrijskih in evropskih pravnih normah kot etičnih standardih. Spomnili se bojo podiranja dvojezičnih napisov; preštevanja krajev, katerim napisi pripadajo in katerim ne; spomnili pa se bojo tudi manipulacij s poskusi ustavnega zakona, ki bi zaobšel odločbo avstrijskega ustavnega sodišča. (Mimogrede: To Haiderjevo manipulacijo je takratna slovenska vlada podprla! Na srečo koroški Slovenci in avstrijski socialdemokrati nanjo niso pristali.) Najbrž se spomnijo tudi Haiderjevega neuspešnega poskusa z referendumom o dvojezičnih napisih. In na koncu mi bojo zanesljivo pritrdili, da je na sliki prikazana rešitev ponižujoča do manjšine: Manjši slovenski napis od nemškega že na daleč kaže na podrejenost manjšine, ki ji neki »ljubeznivi« rasisti odrejajo skromen prostorček v skritem in nevpadljivem kotu človekovih pravic. Ali kot je dejal takratni avstrijski kancler: »Dodatne slovenske table, ki bi bile dodane enojezičnim, niso ustrezne, saj mora biti dvojezičnost zagotovljena na enakovreden in nezapostavljen način.«

Mene pa poleg prej omenjenega sliki spominjata še na marsikaj drugega. In sicer na domačo razumevanje pravic manjšin, ki ni drugačno od Heimatdienstovske. Vse prej omenjene aktivnosti lahko v čisti obliki najdemo pri nas doma. Istospolnim nestrpneži priznavajo pravico do življenja, »a naj se ne kažejo v javnosti in s tem izzivajo«! Izbrisanim bi z ustavnim zakonom izigrali odločbo ustavnega sodišča. Če muslimani že morajo imeti svoj verski center, pa bi jim porezali minaret, da ne bi provociral v čisti slovenski vodi oprane čistunske duše. Zraven bi pritaknili še referendum »kot najvišjo voljo ljudskih množic«.

Če taka razmišljanja nestrpnežev še nekako prenašam pri navadnih ljudeh, pa tega ne morem sprejeti, ko jih izrekajo najvišji politiki. Nad prejšnjo oblastjo sem že obupal. Upal sem, da se bo vsaj politika, ki se ima za social-demokratsko, vzdržala podpore rasistom. A me je predsednik vlade Pahor postavil na realna tla: Muslimanski verski center da, “ne more pa biti takšen, da bi s svojo podobo izzival nestrpnost tistih, ki mu nasprotujejo”, je dejal. Torej naj bi ustrezal tistim, ki imajo pomisleke. Na kratko: rasistom.

S to izjavo se je Pahor tudi pri razumevanju pravic manjšin izenačil s svojim predhodnikom. Za kaj, hudiča, smo sploh imeli volitve?!

Matjaž Hanžek